Na moskovskem letališču Vnukovo so oblasti zaradi prisotnosti brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru zadržale približno 50 načrtovanih letov. Po poročanju ruskih virov so ukrajinske oborožene sile s kamikaze droni poskušale izvesti napade na rusko prestolnico, pri čemer naj bi zračna obramba v štirih urah na poti proti mestu sestrelila 12 tovrstnih letalnikov. Zaradi varnostnih groženj so pristojne službe uveljavile nujne omejitve v zračnem prometu, kar je povzročilo obsežne zamude in preusmeritve letal. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na kritično infrastrukturo v globini ruskega ozemlja. Moskovska letališča so se v zadnjem obdobju že večkrat spopadala s podobnimi varnostnimi izzivi, ki neposredno vplivajo na civilni letalski promet in logistiko v regiji. Ruske letalske oblasti poudarjajo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti potnikov, medtem ko napadi z droni postajajo redna značilnost konfliktnega dogajanja, ki se s fronte seli tudi v urbanih središčih.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Venezuelsko prestolnico Caracas je po nedavnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike zajel val negotovosti in strahu. Prebivalci poročajo o naraščajoči zaskrbljenosti glede prihodnosti države in vprašanja dejanske politične oblasti. Juan Pablo Petrone, stanovalec Caracasa, je za medije izrazil splošno razpoloženje državljanov z vprašanjem o tem, kaj prinaša jutrišnji dan. Razmere v državi so po napadu izjemno napete, saj prebivalstvo ne ve, kdo dejansko nadzoruje ključne državne institucije. Prizori z ulic kažejo na visoko stopnjo zaskrbljenosti med civilisti, ki se spopadajo s posledicami ameriške operacije. Politična prihodnost Venezuele ostaja nejasna, medtem ko se humanitarne in varnostne razmere v prestolnici hitro spreminjajo.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Hristos Dimas, je napovedal notranjo preiskavo (EDE) in obljubil, da bodo odgovorni za izpad komunikacij v zračnem prostoru Aten odgovarjali. Poudaril je, da varnost letov ni bila ogrožena. Tožilstvo v Atenah nadaljuje nujno predkazensko preiskavo o morebitnih posegih v zračni promet.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Iranski zunanji minister Abas Erakči in njegov venezuelski kolega Yván Gil Pinto sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o najnovejšem razvoju dogodkov po ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Erakči je v imenu iranske vlade ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in jih označil za očitno kršitev mednarodnega prava. Iran je ob tem izrazil polno solidarnost in podporo venezuelskemu ljudstvu ter vladi v njunem prizadevanju za ohranitev suverenosti. Venezuelska stran je poudarila pomen podpore Teherana v času povečanih napetosti z Washingtonom. Minister Gil Pinto je sporočil, da je Caracas prejel zagotovila o neomajni pomoči Irana, kar krepi odpor države proti tujemu vmešavanju. Diplomata sta se strinjala, da so enostranski vojaški ukrepi nesprejemljivi in da ogrožajo stabilnost v regiji, zato bosta državi še naprej tesno sodelovali na mednarodnem prizorišču.

Združene države Amerike so izvedle vojaške letalske napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo nenadno prekinitev letalskega prometa v celotni karibski regiji. Zaradi varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora je na otokih ostalo ujetih več tisoč turistov, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine. Kot poroča britanski Daily Mail, so letalske družbe odpovedale številne polete, saj razmere v zračnem prostoru nad severnim delom Južne Amerike ostajajo nestabilne. Napetosti so povzročile logistični kaos v priljubljenih turističnih destinacijah, kjer lokalne oblasti in letališča poskušajo obvladati množice potnikov. Čeprav natančno število ujetih oseb še ni potrjeno, poročila kažejo na obsežne motnje, ki vplivajo na mednarodne povezave. Ameriška administracija operacij v Venezueli podrobneje še ni pojasnila, vendar so ukrepi neposredno vplivali na civilno letalstvo v širši regiji. Turisti so prisiljeni podaljšati svoje bivanje, medtem ko letalske družbe iščejo alternativne poti za evakuacijo potnikov izven neposrednega območja konflikta.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

V Alepu je prišlo do novega zaostrovanja, ko so Sirske demokratične sile (SDF) s svojimi droni napadle položaje sirske vojske v okolici soseske Sheikh Maqsood. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V ločenem napadu na stanovanjska območja v mestu je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Zaradi napadov je prišlo do begunstva.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

V okrožju Melkšahi v iranski provinci Ilam je med oboroženim spopadom z neznanimi napadalci življenje izgubil pripadnik državnih policijskih sil. Po uradnih navedbah policijskega poveljstva province Ilam je do incidenta prišlo v času nemirov v omenjenem okrožju, kjer so se varnostne sile spopadale z oboroženimi posamezniki. Oblastem za zdaj še ni uspelo identificirati ali prijeti vseh vpletenih v napad, ki se je končal s smrtjo častnika. Incident se je zgodil v kontekstu širših varnostnih napetosti v regiji, kjer so se policijske enote odzvale na poročila o oboroženem odporu in javnih nemirih. Poveljstvo policije je potrdilo identiteto žrtve in napovedalo podrobno preiskavo okoliščin napada. Dogodek poudarja nestabilne varnostne razmere v določenih delih Irana, kjer prihaja do sporadičnih, a nasilnih spopadov med državnimi organi in oboroženimi skupinami ali protestniki.

Mednarodno priznana jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad z naravnimi viri bogato provinco Hadramut na vzhodu države. Regija je bila pred tem pod nadzorom separatistov, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov (ZAE). Ta premik predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana, hkrati pa razkriva vse večji razkol med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE. Kljub vojaškim spopadom so južni separatisti pozdravili poziv Rijada k dialogu, kar nakazuje na morebitno umiritev razmer. Jemensko predsedstvo je poudarilo, da so sile pod njihovim poveljstvom uspele zavzeti ključne objekte, kar naj bi stabiliziralo to strateško območje. Razmere ostajajo napete, saj rivalstvo med silami, ki jih podpirata različni zalivski sili, neposredno vpliva na stabilnost južnega Jemna in uspeh širše koalicije v boju proti upornikom na severu države.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.