Posebni ameriški odposlanec Stiv Vitkof in Džared Kušner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sta se v Ukrajini pogovarjala z ukrajinskimi uradniki o možnostih za dosego trajnega in pravičnega miru, je sporočil State Department.

Ukrajina je izrazila upanje, da bo Srbija pomagala pri vrnitvi prisilno deportiranih ukrajinskih otrok iz Rusije. Ukrajinsko veleposlaništvo je poudarilo, da Srbija ni sodelovala pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov zaradi ruskega izsiljevanja glede dobave energije. Srbija je bila poleg Turčije edina država kandidatka za članstvo v Evropski uniji, ki se glasovanja ni udeležila.

Ameriški State Department je sporočil, da so ZDA in Ukrajina izvedle konstruktivne pogovore o pospeševanju mirovnega načrta za rešitev konflikta z Rusijo. Razpravljali so tudi o rezultatih srečanja med posebnim odposlancem Steveom Witkoffom, Jaredom Kushnerjem in ukrajinsko delegacijo.

Zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil 23. doškega foruma v Katarju, ki je potekal od 6. do 7. decembra. Na forumu je sodeloval v pomembnih razpravah, vključno z uvodnimi zasedanji o posredovanju v času razdrobljenosti in oblikovanju varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu, ter opravil dvostranske pogovore.

Predsednik Tufan Erhürman se je sestal s posebno odposlanko generalnega sekretarja Združenih narodov za Ciper, Marío Ángelo Holguín Cuellar. Srečanje je potekalo na Cipru in je trajalo približno eno uro. Po srečanju je bila pričakovana izjava za javnost.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je nakazal, da bi se lahko v bližnji prihodnosti srečala ruski in ameriški predsednik, Vladimir Putin in Donald Trump. Ušakov je dejal, da bo srečanje organizirano hitro, takoj ko bodo izpolnjeni predpogoji.

Moskva pričakuje odgovor Washingtona po nedavnih pogovorih med predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim odposlancem Steveom Witkowom o reševanju krize v Ukrajini. Datum naslednjega srečanja med stranema še ni določen, prav tako ne morebitni telefonski pogovori ali srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je dejal pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si še naprej prizadeva za rešitev konflikta v Ukrajini in verjame, da mu bo to uspelo. Dejal je, da si intenzivno prizadeva za končanje tega konflikta.

Nekdanji izraelski veleposlanik v Nemčiji, Shimon Stein, meni, da je obisk Friedricha Merza v Izraelu priložnost za pritisk na premierja Benjamina Netanjahuja glede rešitve dveh držav. Poudaril je tudi nujnost obravnave nasilja naseljencev na Zahodnem bregu.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Trumpa,魏科夫, in庫許納, se bosta danes sestala z ukrajinskimi pogajalci, da bi pospešila končanje rusko-ukrajinske vojne. To bo že tretje srečanje v dveh tednih. Hkrati pa ZDA zmanjšujejo pritisk gospodarskih sankcij na Rusijo.

Melania Trump je pohvalila Rusijo in Ukrajino za njuno »uporno diplomacijo«, ki je omogočila vrnitev sedmih ukrajinskih otrok njihovim družinam. Izrazila je zadovoljstvo nad tem dejanjem kot znakom sodelovanja med državama.

Združene države Amerike so preklicale turistični vizum županu San Felipeja v Baja California, Joséju Luisu Dagninu Lópezu. López je bil pridržan na mejnem prehodu v Calexicu v Kaliforniji. Sam župan je potrdil preklic vizuma, vendar trdi, da to ne bo vplivalo na njegovo delo.

Nova ameriška veleposlanica v Grčiji, Kimberly Guilfoyle, je obiskala Solun in se srečala s podsekretarjem notranjega ministrstva, Kostasom Gkiulekasom. Srečanje je potekalo v toplem vzdušju, Gkiulekas pa je Guilfoylovo popeljal na ogled razstave v pritličju Upravne stavbe.

Pri predsedniku Ruske federacije pooblaščenka za pravice otrok se je zahvalila prvi dami Združenih držav Amerike, Melaniji Trump, za njeno udeležbo pri dogodkih, ki omogočajo ponovno združevanje otrok z njihovimi družinami v Ukrajini. V Ukrajini se bo ponovno združilo sedem otrok s svojimi družinami.

Iranski zunanji minister je v pisnem sporočilu libanonskemu kolegu Jusufu Rajiju izrazil podporo Irana suverenosti, nacionalni enotnosti, ozemeljski celovitosti, varnosti in stabilnosti Libanona, še posebej v luči izraelskih napadov.

Predsednik Francoske nogometne zveze (FFF), Philippe Diallo, je izrazil podporo novinarju Christopheju Gleizesu in pozval k njegovi izpustitvi. Ponovno je bil obsojen na sedem let zapora v Alžiriji zaradi opravičevanja terorizma.

V Washingtonu sta Kongo in Ruanda podpisala mirovni sporazum pod okriljem Donalda Trumpa, vendar so se spopadi v Kongu že nekaj ur po podpisu sporazuma ponovno razplamteli. Poročajo o intenziviranju spopadov na vzhodu Konga, kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu med kongovskim in ruandskim predsednikom.

Predsednica tajvanske stranke Kuomintang, 鄭麗文, se je srečala z direktorjem Evropskega gospodarskega in trgovinskega urada, 谷力哲. 鄭麗文 je izjavila, da bi se morali Kitajska in Tajvan učiti od Evropske unije in iskati spravo z inovativnimi metodami. Izkušnje in vrednote Evropske unije so po njenem mnenju vredne posnemanja.

V kolumni se poudarja, da je v času, ko prevladujejo konflikti in nesoglasja, ključnega pomena ne zanemarjati diplomacije in razvojne pomoči, saj se tam nahaja pomembno znanje za reševanje problemov. David Van Reybrouck in Thea Hilhorst izpostavljata, da se pogosto pozablja, da se konflikti končajo, zato je pomembno konstruktivno razmišljanje in delovanje.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, se je v Miamiju sestal z vodjo ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, Rustemom Umerovom, po skoraj peturnih pogovorih s predsednikom Putinom v Moskvi. Predsednik Trump je izjavil, da so pogajanja z Rusijo napredovala, vendar je do dogovora še daleč. Trump je predlagal Ukrajini, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo do zahvalnega dne, vendar se zdi, da bo treba počakati dlje.

Predstavniki 15 držav članic Varnostnega sveta ZN so prispeli v Sirijo na prvi obisk te vrste. V Damasku so si ogledali uničenje v okrožju Džobar. Predvideni so sestanki s sirskimi uradniki, predstavniki civilne družbe in komisijami za ugotavljanje dejstev o dogodkih v provinci Latakija in As-Suvajdi, pa tudi srečanje z namestnico posebnega odposlanca ZN za Sirijo, Nadžat Rušdi. Obisk poteka v času naraščajočega mednarodnega priznanja suverenosti in enotnosti Sirije.

Vladimir Putin je indijskemu premierju Narendri Modiju podrobno predstavil situacijo glede Ukrajine in mirovna pogajanja. Putinov obisk v Indiji je bil označen za zgodovinskega, saj naj bi prispeval k uspešnemu razvoju rusko-indijskih odnosov.

Predsednik Indonezije Prabowo Subianto je v palači Merdeka v Džakarti sprejel predsednika kitajskega ljudskega kongresa Wang Huninga. Med srečanjem mu je Subianto pokazal fotografijo pande Satrio Wiratama, ki jo je Indonezija prejela od Kitajske pred desetimi leti.

Predsednik Vučić se je z ruskim ambasadorjem Bocan-Harčenkom pogovarjal o dobavi plina in infrastrukturnih projektih, namenjenih krepitvi energetskega sistema Srbije. Poudaril je, da je šlo za odprt pogovor o ključnih vprašanjih bilateralnega sodelovanja.

Venezelski predsednik Nicolás Maduro je potrdil, da je pred približno desetimi dnevi opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pogovor je opisal kot 'srdačen in spoštljiv'.

Južnokorejski predsedniški urad je potrdil, da je Severna Koreja pridržala šest južnokorejskih državljanov. Obljubili so si prizadevati za njihovo izpustitev.

Benjamin Netanjahu se ne ozira na opozorila novoizvoljenega newyorškega župana Zohrana Mamdanija in načrtuje obisk New Yorka. Mamdani želi preveriti možnosti za izvedbo mednarodne tiralice, ki je bila izdana proti Netanjahuju. Nekateri newyorški Judje kritizirajo Mamdanijevo protizraelsko retoriko.

Združene države Amerike so v Irbilu, glavnem mestu severnoiraške avtonomne Kurdske regije, odprle nov, velik konzulat. Ta poteza poudarja diplomatsko in strateško vključenost Washingtona v kurdsko regijo, še posebej ob premikanju ameriških vojakov, ki so bili nameščeni drugod po Iraku v sklopu misije proti Islamski državi.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, in zet nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner, se bosta 4. decembra v Miamiju srečala s sekretarjem ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo, Rustemom Umerovom. Srečanje naj bi potekalo v četrtek, poročajo različni viri.

Donald Trump je izjavil, da so se pogajalski pogoji za Ukrajino poslabšali in da bi morala Ukrajina skleniti dogovor prej. Poudaril je, da so pogoji za rešitev konflikta zdaj manj ugodni, kot so bili v času njegovega zadnjega pogovora z Zelenskim, ko je Ukrajino pozival, naj sprejme ruske pogoje za prekinitev konflikta.

Iran je sporočil, da bo vendarle poslal predstavnike na žreb za svetovno prvenstvo v Washington, kar je popoln preobrat glede na prejšnjo odločitev o bojkotu dogodka zaradi težav z vizumi. Amir Ghalenoei, selektor iranske nogometne reprezentance, se bo udeležil žreba kot tehnični predstavnik, spremljala pa ga bo še ena ali dve osebi, je povedal tiskovni predstavnik Iranske nogometne zveze.

Francoski predsednik Macron je med obiskom Kitajske poskušal vplivati na Xija, da bi ga prepričal, da lahko govori v imenu Evrope. Ta poteza se je zgodila v času, ko se Evropa sprašuje o svojem položaju med svetovnimi silami, še posebej ob dejstvu, da Donald Trump sledi lastnim interesom in postavlja Evropo v ozadje.

Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Katarja, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, je vodil redno sejo kabineta v Amiri Diwanu. Prav tako se je udeležil drugega delovnega zasedanja 46. zasedanja Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) v Manami in 46. vrha GCC, kjer je zastopal emirja šejka Tamima bin Hamada Al Thanija. Na zasedanju je bil prisoten tudi italijanski premier.

Finski predsednik Alexander Stubb je pozval Finsko in njene zaveznike, naj se pripravijo na morebitno obdobje miru v ukrajinskem konfliktu. V intervjuju za televizijo MTV Uutiset je izrazil mnenje, da pogoji za ureditev verjetno ne bodo povsem »pravični« z vidika Kijeva. Stubb je dejal, da je verjetnost, da bo dogovor o rešitvi ukrajinskega konflikta ustrezal pogojem »pravičnega miru«, izjemno majhna.

Jemenski Hutiji so izpustili mornarje, ki so bili zadržani od julijskega napada na ladjo Eternity C v Rdečem morju. V napadu, za katerim naj bi stali Hutiji, ki jih podpira Iran, so umrli najmanj štirje ljudje, ladja pa je potonila. Hutiji so med vojno med Izraelom in Hamasom tarča ladij.

Italijanski premier je na 46. srečanju Sveta za sodelovanje v Zalivu izjavil, da je dosega dogovora o iranskem jedrskem programu pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo izjemnega pomena.

Minister za zunanje zadeve in afriško sodelovanje Maroka, Nasser Bourita, je v Rabatu sprejel novega ameriškega veleposlanika, Dukea Buchana III. Buchan je izrazil hvaležnost za sprejem in uradno začel svoje delo na čelu ameriškega veleposlaništva v Maroku.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Bruslju, ob robu srečanja zunanjih ministrov Nata, ločeno srečal s svojimi kolegi iz Nizozemske (David van Weel), Belgije (Maxime Prevot), Romunije in Bolgarije. Razpravljali so o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo delegacija, ki jo vodi Rustem Umerov, v Bruslju srečala z evropskimi svetovalci za nacionalno varnost. Sledile bodo priprave na srečanje z odposlanci Donalda Trumpa v ZDA. Pred tem je bilo odpovedano načrtovano srečanje Zelenskega z ameriško delegacijo v Bruslju.

Ob zaostrovanju groženj Donalda Trumpa proti Venezueli, naj bi se ZDA odločile, da bodo venezuelskega predsednika Nicolása Madura izgnale v Katar, poroča New York Post.

Nemška vlada je sporočila, da uradno priznava diplomatski potni list Somalije, kar državi omogoča ponovno vzpostavitev svojega mednarodnega vpliva.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je ponudil mediacijo med Kitajsko in Japonsko, ob tem pa opozoril, da bi zavzemanje strani zaostrilo konflikt. Izjavil je, da Seul ne bi smel podpirati nobene strani v sporih med državama, ki so se zaostrili zaradi vprašanja Tajvana. Lee je poudaril, da bi morala Koreja poskušati posredovati in umirjati odnose med sosedama.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da bi se Kitajska in Rusija morale skupaj upreti vsem poskusom oživitve japonskega militarizma. Ta izjava je bila podana med posvetovanjem o strateški varnosti z ruskim sekretarjem sveta za nacionalno varnost Sergejem Šojgujem v Moskvi. Državi sta dosegli visoko stopnjo strateškega soglasja glede vprašanj, povezanih z Japonsko.

Južnokorejska elektronska vstopna kartica (E-Arrival Card) je v sistemu za vnos podatkov o prihodih in odhodih Tajvan napačno navedla kot "Kitajska (Tajvan)". Tajvansko zunanje ministrstvo je večkrat protestiralo pri južnokorejski vladi in zahtevalo popravek te označbe, ki je po njihovem mnenju napačna, vendar zaenkrat ni prejelo pozitivnega odziva. Ministrstvo poziva Južno Korejo, da čim prej popravi to označbo.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stiv Vitkof, in Trumpov zet Džared Kušner sta se v Moskvi sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pogovori, ki so trajali pet ur, so bili po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova koristni in konstruktivni, vendar niso prinesli napredka v mirovnih pogajanjih glede Ukrajine.

Ameriški sekretar Marco Rubio je predsednika ZDA Donalda Trumpa spodbudil k poskusu dogovora z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, kljub prepričanju, da Maduro ni zmožen izpolniti dogovorov. Rubio meni, da bi moral Trump poskusiti, ne glede na Madurovo nezanesljivost.

Nemški predsednik Steinmeier je bil v Veliki Britaniji sprejet na državniškem obisku z vsemi častmi, vključno s kočijo, bivanjem na gradu Windsor in častnim doktoratom. To je njegov prvi državniški obisk Nemčije po dolgem času.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je razmišljal o opravičilu Severni Koreji zaradi preletov dronov, ki naj bi jih ukazal njegov predhodnik, kar je ocenil kot provokacijo. Poleg tega je priznal, da mu primanjkuje specifičnih informacij o južnokorejskih državljanih, ki so priprti v Severni Koreji, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti njegove administracije, da se s tem vprašanjem podrobneje ukvarja.

Pogovori med ameriškimi in ruskimi predstavniki o Ukrajini v Moskvi niso prinesli bistvenega napredka. Ruski predsednik Vladimir Putin naj ne bi popustil glede ozemelj, ki jih je zasedla Rusija. Medtem pa se krepijo pogajanja glede imperialističnega konflikta med ZDA, Natom, EU in Rusijo v Ukrajini, kjer je predmet spora delitev plena.

Med pogovori med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter ameriškima odposlancema Stevenom Whitkoffom in Jaredom Kushnerjem so obravnavali tudi možnost članstva Ukrajine v Natu. Srečanje je bilo po besedah Putinovega pomočnika Jurija Ušakova v celoti posvečeno reševanju ukrajinske krize.