Severnokorejska zunanja ministrica Choe Son-hui je obiskala Kitajsko med 27. in 30. septembrom na štiridnevnem obisku. Obisk je potekal na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija, kar poudarja diplomatske vezi med državama v letu, ko mineva 76 let bilateralnih odnosov.

Novi tajski zunanji minister Sihasak Phuangketkeow je pozval k zmanjšanju števila vojakov in odstranjevanju min ob meji s Kambodžo, da bi ohranili krhko premirje po smrtonosnih spopadih v juliju. Minister je poudaril potrebo po deeskalaciji napetosti med državama.

Rusija se ponovno poskuša vmešavati v volitve v Moldaviji. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, si ruska propaganda prizadeva diskreditirati proevropsko predsednico Maio Sandu. Rusija naj bi vplivala na rezultate volitev s ponarejenimi anketami, 'deepfake' videi in lažnimi članki, za kar naj bi porabila več sto milijonov evrov. Moldavske volitve naj bi bile 'testno območje' za ruske dezinformacije.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne namerava razvijati jedrskega orožja. Poudaril je, da je Iran pripravljen dovoliti inšpekcijo svojega jedrskega programa v skladu z mednarodnimi pravili in pravicami. Pezeshkian se sklicuje na fetvo vrhovnega voditelja, ki prepoveduje razvoj jedrskega orožja.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand bo naslednji mesec obiskala Indijo, kjer se bo srečala z zunanjim ministrom Subrahmanyamom Jaishankarjem. To bo prvi obisk kanadskega zunanjega ministra po poslabšanju odnosov med državama. Obisk sledi srečanju med premierjem Modijem in Markom Carneyjem in naj bi normaliziral odnose. Anand naj bi obiskala tudi Kitajsko, s ciljem okrepiti vezi in razpravljati o sodelovanju kljub izzivom, kot je tarifni spor s Kitajsko.

Podpredsednica stranke Gerindra, Titiek Soeharto, je dejala, da predsednik Prabowo Subianto še ne razmišlja o političnih korakih za prihodnjih pet let, medtem ko je politolog kritiziral izjavo predsednika Jokowija o podpori dveh mandatov za Prabowo-Gibrana, češ da bi moral biti upokojeni predsednik zgled državnika. Sekretar generalni PDI Perjuangan, Hasto Kristiyanto, pa ni želel komentirati Jokowijeve usmeritve prostovoljcem, naj podpirajo Prabowo Subianta in Gibrana Rakabuminga Raka za dva mandata na čelu Indonezije.

Albanski predsednik Bajram Begaj se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Begaj je srečanje označil kot prijetno in poudaril Macronovo prijateljstvo z Albanijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal s francoskim predsednikom Macronom.

Predsednik Sirije, Ahmad al-Sharaa, je v sredo nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov, kar je prvič po letu 1967, da je sirski voditelj nastopil pred tem telesom. Niti Hafez niti Bashar al-Assad nista nikoli govorila na Generalni skupščini ZN. Al-Sharaajev govor označuje prelomnico po desetletjih avtoritarne vladavine v Siriji.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne želi izdelati jedrske bombe, in obtožil ZDA in Izrael za destabilizacijo regije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da je le še nekaj ur časa za dogovor o iranskem jedrskem programu, preden bodo uvedene stroge sankcije. Iranski jedrski vodja pa je ZDA označil za agresorja, ki spodbuja Izrael k zločinom.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v New Yorku srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je izjavil, da je dogovor o iranskem jedrskem programu še vedno mogoč. Macron je po srečanju omenil tudi "solidno perspektivo" za izpustitev francoskih državljanov, zaprtih v Iranu, in napovedal razjasnitve v prihodnjih tednih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal z Macronom v Združenih narodih, srečanje pa je potekalo za zaprtimi vrati.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v New Yorku srečal z vodjo urada ukrajinskega predsednika Andriem Jermakom. Srečanje je potekalo v prostorih Türkevi, kjer so razpravljali o aktualnih vprašanjih, povezanih z Ukrajino.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema se je udeležil splošne razprave na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zasedanje, ki poteka od 21. do 26. septembra 2025, je posvečeno temi "Bolje skupaj: več kot 80 let v službi miru in razvoja". Vzporedno z zasedanjem je potekalo tudi srečanje med predsednikom Komisije Afriške unije in ministri za zunanje zadeve Konfederacije AES.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je obsodil nedavne napade na iranske jedrske objekte, ki so jih izvedli Izrael in ZDA, kot "temno in nevarno poglavje" v zgodovini režima neširjenja jedrskega orožja. Minister je obtožbe izrekel med diplomatskim srečanjem in poudaril, da so ti napadi nezakoniti in kriminalni.

Evropa je kritična do Irana zaradi njegove taktike zavlačevanja v pogovorih o jedrskem programu. Zadnji poskusi pogovorov med evropskimi in iranskimi uradniki na obrobju Generalne skupščine Združenih narodov niso prinesli napredka, zaradi česar Iranu grozijo evropske sankcije. Šefica evropske diplomacije, Kaja Kallas, je poudarila, da je potreben konkreten napredek s strani Irana.

Predsednik Portugalske, Marcelo Rebelo de Sousa, je v New Yorku v Varnostnem svetu ZN razpravljal o umetni inteligenci, miru in mednarodni varnosti. Vzporedno s tem si prizadeva za promocijo portugalske kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN za obdobje 2027-2028.

Somalijski zunanji minister Abdisalam Abdi Ali se je na obrobju 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku srečal z zunanjima ministroma Bahrajna, dr. Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem, in Maroka, Nasserjem Bourito. Pogovori so bili osredotočeni na krepitev diplomatskih odnosov in sodelovanje med državami.

Donald Trump je ob prihodu v Združene narode doživel okvaro tekočih stopnic, kar je sprožilo odziv Bele hiše. Emmanuel Macron je poklical Trumpa, ker je bil njegov avtomobilski sprevod ustavljen zaradi Trumpovega. Macron je tudi izjavil, da mora Trump končati vojno v Gazi, če želi Nobelovo nagrado, ter z njim deli kritike glede 'neuporabnosti' Združenih narodov in upa na njegov preobrat v prid Ukrajini.

Predsednik Dominikanske republike, Luis Abinader, se je v torek v New Yorku srečal z jordanskim kraljem Abdalahom II. bin Al-Huseinom. Pogovarjala sta se o temah skupnega interesa, s ciljem krepitve sodelovanja in dvostranskih odnosov. Srečanje je potekalo v okviru 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani je izjavila, da je imel nekdanji predsednik ZDA Donald Trump ključno vlogo pri preprečevanju zaostrovanja razmer med Kosovom in Srbijo. V intervjuju za Fox News je Osmani dejala, da je Trump preprečil več konfliktov, vključno s poskusom Srbije v maju. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je na Facebooku objavilo grafiko, ki omenja Trumpovo posredovanje pri končanju sedmih vojn v sedmih mesecih, pri čemer sta bili na seznamu tudi Kosovo in Srbija. Srbski uradnik Gjurić je poskušal prikazati Osmani in Kurtija kot politika, ki nasprotujeta Trumpu.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so Iran pozvale k hitri popustitvi v sporu glede njegovega jedrskega programa. Zunanji ministri teh držav so se o tem pogovarjali z iranskim kolegom na robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zahtevajo, da Teheran v kratkem času sprejme konkretne ukrepe za odpravo dolgoletnih pomislekov glede svojega jedrskega programa, saj se izteka rok za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al-Thani se je v torek v New Yorku srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni in njeno delegacijo. Pogovarjali so se o dvostranskih odnosih med Katarjem in Italijo ter o razmerah v Gazi.

Umrl je veliki mufti Savdske Arabije, šejk Abdulaziz bin Abdullah al-Šejk, ki je več kot četrt stoletja služil kot najvišja verska osebnost kraljestva. Njegovo smrt je obžaloval tudi indijski premier Narendra Modi, ki jo je označil za 'globoko izgubo'.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 23. septembra na sedežu Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisem in iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom. Armenski predsednik Vahagn Khachaturyan se je prav tako v New Yorku srečal z iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom, kjer sta razpravljala o krepitvi odnosov med državama.

Strokovnjaki Združenih narodov pozivajo FIFA in UEFA, da izključita Izrael iz vseh športnih tekmovanj zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Medtem se krepi mednarodni pritisk za priznanje palestinske države, saj naj bi več držav razmišljalo o tem koraku. Ta prizadevanja naj bi predstavljala diplomatski poraz za izraelskega premierja Netanjahuja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po govoru v Združenih narodih, kjer je uradno priznal Palestino, v New Yorku znašel v prometnem zastoju. Razlog je bila kolona ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Macron naj bi celo poklical Trumpa in se pošalil, da ga čaka na ulici, ker je vse blokirano zaradi njega. Po nekaterih poročilih je Macron del poti opravil peš, kjer ga je mimoidoči poljubil v glavo.

Številne države, med njimi Francija, Belgija, Luksemburg, Malta in druge, so na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznale Palestino. S tem se je število držav, ki priznavajo Palestino, povečalo na 157.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da priznanje palestinske države s strani več držav, vključno s ključnimi ameriškimi zavezniki Francijo, Veliko Britanijo in Kanado, nima velikega pomena. Rubio je poudaril, da takšno priznanje v Združenih narodih ne prinaša bistvenih sprememb.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je bil pred svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov nagrajen z dolgotrajnim aplavzom. Ersin Tatar je izjavil, da je Erdoğan znova močno predstavil njihov glas svetu v svojem govoru na otvoritvenem dnevu 80. Generalne skupščine Združenih narodov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k sprožitvi kazenskega postopka proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Razlog za to so napadi ameriških ladij na tri plovila v Karibskem morju, za katere Petro trdi, da so povzročili smrt mladih ljudi.

Ameriški kongresnik Adam Smith, ki vodi dvostransko delegacijo ameriškega kongresa na obisku v Pekingu, je izjavil, da ZDA in Kitajska v ključnih vprašanjih ne najdeta skupnega jezika in se 'pogovarjata mimo'. Obisk delegacije je prvi obisk predstavnikov ameriškega predstavniškega doma v Pekingu.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi vodila "kulturno vojno" proti Evropi. Po poročilu, ki ga navajajo različni mediji, naj bi Trumpova administracija agresivno promovirala politične in ideološke zaveznike gibanja MAGA na evropskem kontinentu in javno poniževala Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču. Cilj naj bi bil vplivati na volitve in premakniti ideološko težišče evropske politike.

Francija se je pridružila državam, kot so Belgija, Luksemburg, Monako in Malta, pri priznavanju državnosti Palestine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno objavil priznanje 22. septembra, s čimer je Francija postala tretja država G7, ki je sprejela to odločitev. Priznanje je bilo napovedano med mednarodno konferenco na Generalni skupščini Združenih narodov, kjer so tudi druge evropske države sledile zgledu Francije.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je iranska jedrska diplomacija znašla na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je poudaril, da Teheran ne bo odgovoril na pritisk glede svojega jedrskega programa in vztraja, da je diplomacija edini način za rešitev desetletja dolgega spora z Zahodom. Araqchi je pozval Zahod, naj izbere med "sodelovanjem ali konfrontacijo". Vodja IAEA Rafael Grossi je dejal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora o iranskem jedrskem programu na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval.

V Italiji je potekal dan akcije, v katerem je več deset tisoč ljudi protestiralo proti, kot so dejali, »genocidu v Gazi«. Protesti so vključevali stavke in blokade, ki so se sprevrgli v spopade s policijo. Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Portugalska in Francija so uradno priznale državo Palestino, kar je Izrael označil za absurdno. Palestinci so po priznanju pred veleposlaništvom v Londonu dvignili zastavo.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

V luči ponovnega zanimanja za rešitev dveh držav, več zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo, priznava Palestino kot državo, kar povečuje pritisk na Izrael. Izrael na to odgovarja z obsodbo takšnih potez kot 'nagrajevanje terorizma'. Medtem ko nekateri opozarjajo na možnost 'diplomatskega cunamija', ostaja prihodnost palestinskih ozemelj negotova, zlasti v Gazi, kjer se nadaljujejo spori in grozi izselitev. Izraelska skrajna desnica ponovno zahteva aneksijo Zahodnega brega.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.

Velika Britanija, Kanada in Avstralija so se pridružile državam, ki so uradno priznale palestinsko državo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je na to potezo odzval negativno, saj jo vidi kot nagrado za Palestince.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa je med obiskom v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, ponovno pozval ZDA, da uradno odpravijo sankcije, uvedene leta 2019 z zakonom Caesar Act. Obisk je bil tudi priložnost za prizadevanja za prekinitev izolacije Sirije in oživitev gospodarstva.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Donald Trump je dejal, da bo uvedel nove sankcije proti Rusiji, če bo potrebno, in pozval Evropo k zaostritvi sankcij, vključno s prepovedjo nakupa ruske nafte. Priznal je, da je doseganje miru v Ukrajini težje, kot je sprva mislil, zaradi velikega sovraštva med Putinom in Zelenskim.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na osebne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi našli načine za končanje ukrajinskega konflikta. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da Putin in Zelenski gojita medsebojno sovraštvo, kar otežuje dialog med njima.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozno sinoči opozoril Izrael, naj bo previden po napadu na uradnike Hamasa v Katarju, državi, ki jo Trump označuje za "zelo dobrega zaveznika". Opozorilo je prišlo nekaj dni po izraelskem zračnem napadu na Doha, kjer so bili ubiti pripadniki Hamasa. Katar je sicer eden od posrednikov v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, kjer je vojno sprožil Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023.

Minister za zunanje zadeve Hakan Fidan se je v Dohi v Katarju, kjer je potekalo izredno skupno srečanje zunanjih ministrov Organizacije za islamsko sodelovanje (IIC) in Arabske lige, srečal s katarskim premierjem in ministrom za zunanje zadeve Muhammedom bin Abdurrahmanom Al ter z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Badrom Abdelattyjem. V Dohi je opravil tudi več dvostranskih srečanj.