Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje skoraj dveletne vojne v Gazi. Načrt, ki vsebuje 20 točk, predvideva takojšnjo prekinitev ognja, umik izraelskih sil in nadzor nad območjem Gaze s strani odbora pod vodstvom Trumpa. Trump je poudaril, da bo Hamas soočen z uničenjem, če bo zavrnil dogovor. Kljub temu, da Trump trdi, da je dogovor blizu, ostaja realnost bolj zapletena, saj so Palestincem postavljeni številni pogoji.

Donald Trump je razkril mirovni načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki Hamasu ponuja amnestijo v zameno za izpustitev talcev in razorožitev. Netanjahu je načrt podprl pod pogojem. Predsednik Herzog in družine talcev so izrazili podporo načrtu. Netanjahu je izrazil obžalovanje zaradi napada na cilje Hamasa v Katarju med telefonskim pogovorom s katarskim voditeljem, ki ga je gostil Trump. Trump je obljubil popolno podporo Izraelu, če Hamas ne bo sprejel načrta.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Češko veleposlaništvo v Moskvi je bilo tarča vandalov, ki so stavbo premazali z vulgarnimi napisi v češčini. Češki zunanji minister Jan Lipavský je napovedal, da bo češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, ruskemu ministrstvu za zunanje zadeve predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije in kompenzacijo. Ruska policija, ki bi morala varovati območje veleposlaništva, ni preprečila vandalizma.

Evropska unija razmišlja o uvedbi novega paketa sankcij proti Rusiji, ki bi omejil potovanja ne samo za ruske diplomate, ampak za vse zaposlene v ruskih diplomatskih predstavništvih, vključno s konzularnim, administrativnim in tehničnim osebjem ter njihovimi družinskimi člani. Rusija je te načrte označila za izraz rusofobne histerije, ki bo na koncu škodovala samim državam članicam EU.

Evropska unija je ponovno uvedla obsežne sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Ta odločitev sledi podobni potezi Združenih narodov. Sankcije vključujejo omejitve potovanj in razpolaganja s premoženjem za fizične in pravne osebe. Teheran je že opozoril, da bo na takšne poteze odgovoril ostro, ker meni, da ne spoštujejo jedrskega sporazuma.

Tunizijski minister za zunanje zadeve Mohamed Ali Nafti se je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku srečal s tunizijsko skupnostjo v Washingtonu, s študenti in strokovnjaki ter opravil več dvostranskih srečanj. Med drugim se je pogovarjal s kolegi iz Savdske Arabije, Omana, Toga, Madagaskarja, Malija in Grčije.

Zunanja ministra Severne Koreje in Kitajske sta se zavezala krepitvi vezi in poglobitvi usklajevanja proti unilateralizmu in hegemonizmu, kar je potencialni prikrit udarec Združenim državam. Državi, ki sta že dolgo gospodarski in strateški zaveznici, želita oživiti odnose, da bi se uprli ZDA.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo izpustitev ameriškega državljana Amirja Amiryja, ki je bil 'protipravno pridržan' v Afganistanu, in sporočilo, da se je vrnil na ameriška tla. Pri njegovi izpustitvi je posredoval Katar, Amiry pa je na poti v Dohi, od koder bo odpotoval naprej.

Generalni sekretar Sveta ministrov Katarja, Hamad bin Ahmed Al Muhannadi, se je sestal z generalnim sekretarjem kabineta Sultanata Oman, šejkom Al Fadhl bin Mohammed Al Harthyjem. Srečanje je potrdilo prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja med vladnimi sekretariati.

V ruskem zračnem napadu na Kijev je bila poškodovana zgradba poljskega veleposlaništva, je sporočilo poljsko zunanje ministrstvo. Napad se je zgodil v noči na nedeljo med obsežnim ruskim zračnim napadom na Ukrajino.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, je med obiskom na Kubi, ki je sledil njegovi udeležbi na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, opravil pogovore s kubanskim kolegom Miguelom Díaz-Canelom Bermúdezom. Med obiskom so bili podpisani trije pomembni sporazumi med državama.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 65. obletnici diplomatskih odnosov med Kitajsko in Kubo izrazil pripravljenost Pekinga za okrepitev bilateralnih vezi in sodelovanja s Kubo. Xi je poudaril, da je Kitajska pripravljena poglobiti sodelovanje in okrepiti kitajsko-kubansko partnerstvo kot model.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Malezijska ambasada v Iranu je ponovno začela delovati po začasni zaprtju zaradi konflikta med Iranom in Izraelom junija. To je sporočil zunanji minister Datuk Seri Mohamad Hasan v New Yorku.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je postala tarča kritik in posmeha v Nemčiji zaradi svojih nedavnih nastopov in dela na Generalni skupščini Združenih narodov. Nemški mediji, vključno z revijo Der Spiegel, poročajo, da njena dejavnost povzroča sram med nemško javnostjo. Posebej je bila izpostavljena njena reakcija ob poslušanju govora Donalda Trumpa na Generalni skupščini.

Evropska unija je zahtevala takojšnjo izpustitev diplomata, ki so ga sredi avgusta aretirale malijske oblasti. EU aretacijo ocenjuje kot kršitev mednarodnega prava. Čeprav nacionalnost diplomata ni bila razkrita, okoliščine aretacije ustrezajo aretaciji francoskega obveščevalnega častnika. Evropska unija poudarja, da ima diplomat vse potrebne zakonske dokumente.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Združenih narodov obtožil Izrael, da namerno poskuša destabilizirati Bližnji vzhod. Opozoril je tudi Zahod, da spodkopava diplomatska prizadevanja in zagrozil z odločnim odgovorom na morebitne napade na Rusijo. Lavrov je izpostavil tudi manifestacije v Angliji, Nemčiji in Južni Afriki, ki pozivajo k ustavitvi izraelskih napadov na palestinsko enklavo.

Srbsko zunanje ministrstvo je izrazilo nestrinjanje in razočaranje nad izjavo zunanjega ministrstva BiH, ki kritizira domnevno vmešavanje Srbije v notranje zadeve BiH. Ministrstvo BiH je obsodilo izjave srbskega ministrstva kot nedopustno vmešavanje v suvereno državo in njeno politiko.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil tako imenovane 'vojne barone', da podpihujejo konflikt v Ukrajini. Erdoğan je to izjavil na diplomatskem forumu Bosphorus, pri čemer je poudaril, da ti akterji prispevajo k eskalaciji napetosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je zavrnil ponudbo Združenih držav Amerike za trimesečni odlog ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov v zameno za predajo celotne zaloge obogatenega urana. Po njegovih besedah Teheran in Washington nista dosegla dogovora o vprašanju "snapback" sankcij. Pezeškian je zahteve ZDA označil za nesprejemljive.

Nekdanja podpredsednica ZDA, Kamala Harris, je v svojih spominih z naslovom "107 dni" razkrila, da je imela iskren pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Münchenski varnostni konferenci februarja 2022. V pogovoru naj bi ga prepričala o neizogibnosti konflikta z Rusijo.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je ob robu 80. Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem ZN, Antoniom Guterresom. Guterres je pohvalil odlične odnose med Senegalom in Združenimi narodi ter izrazil podporo senegalskemu vodstvu. Faye in Guterres sta se zavzela za bolj človeški in pravičen multilateralizem.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Posebni predstavnik ciprskega predsednika, Güneş Onar, se je sestal z veleposlanikom Združenega kraljestva in veleposlanikom Francije na Cipru. Srečanja so potekala z Jamesom Kariukijem, namestnikom stalnega predstavnika Združenega kraljestva, in Jayem Dharmadhikarijem, namestnikom stalnega predstavnika Francije.

Ambasador Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih, Zlatko Lagumdžija, je srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN označil za primer politike brez načel. Lagumdžija je za Federalno televizijo dejal, da je BiH na pravi strani zgodovine, Srbija pa na nasprotni.

Iran je odpoklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva v znak protesta proti aktiviranju mehanizma za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov s strani teh treh držav. Teheran je potezo označil za neodgovorno. Države E3 so mehanizem sprožile pred enim mesecem, sankcije pa so začele veljati v nedeljo.

Iran je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Velike Britanije na posvetovanja v Teheran. Odločitev je odgovor na aktiviranje mehanizma za reševanje sporov JCPOA s strani teh treh evropskih držav, kar bi lahko privedlo do ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iransko zunanje ministrstvo je veleposlanike pozvalo na pogovore.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je ostro kritiziral ZDA in evropske države, vključno s podpisnicami jedrskega sporazuma iz leta 2015, zaradi sabotiranja diplomatskih prizadevanj glede iranskega jedrskega programa. Izpostavil je, da so poteze evropske trojice – Velike Britanije, Francije in Nemčije – za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu "nične in neveljavne" ter nimajo pravne podlage. Araghchi je obsodil tudi nezakonite sankcije E3.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, se je srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovo ženo Melanijo Trump. Med srečanjem je Milatović poudaril pomembnost dolgoletnega partnerstva med državama, izpostavljajoč ponos Črne gore na 120 let diplomatskih odnosov s Združenimi državami Amerike. Izrazil je tudi željo po nadaljnji gradnji mostov sodelovanja in prijateljstva med državama.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetljivih dejanj" med pro-palestinskim protestom v New Yorku. Petro je bil posnet, kako poziva ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, in poziva k globalnim oboroženim silam za osvoboditev Palestincev. Protesti so potekali pred sedežem Združenih narodov. V Portlandu so protestniki zahtevali, da senator Ron Wyden nasprotuje genocidu v Gazi.

Varnostni svet Združenih narodov ni uspel preprečiti ponovne uvedbe sankcij proti Iranu. Predlog resolucije, ki sta ga predlagali Kitajska in Rusija, je bil zavrnjen v New Yorku, kar pomeni, da bodo sankcije začele veljati v nedeljo. Ta neuspeh pomeni, da se Iran sooča z obnovljenimi mednarodnimi omejitvami.

Ameriški State Department je preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "nesmotrnih in vnetljivih dejanj" med obiskom v New Yorku. Petro naj bi pozival ameriške vojake, naj ne spoštujejo ukazov in spodbujajo nasilje.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je zavrnil kritike glede povabila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu na 47. vrh ASEAN v Kuala Lumpurju prihodnji mesec. Poudaril je, da bo Malezija izkoristila diplomatsko platformo za nadaljnje izražanje zaskrbljenosti glede razmer v Gazi in podpiranje palestinske stvari. Ibrahim je dejal, da mora biti Malezija strateška v pogajanjih in si ne more privoščiti prekinitev vezi.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Združenimi narodi pohvalil izraelske in ameriške sile za uspešno onemogočanje iranskega vojaškega programa. Pozval je ZN k ponovni uvedbi sankcij proti Iranu, da bi preprečili ponovno vzpostavitev jedrskih objektov. Hkrati so se pojavile informacije o pripravi jedrskega pakta med Rusijo in Iranom, kar v Izraelu in ZDA z zaskrbljenostjo spremljajo.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, se je v New Yorku srečal s predsednikom Mongolije, Uhnaginom Hurelsuhom, in predsednikom Kazahstana, Kasim-Žomartom Tokajevim. Poudaril je, da Črna gora s državami Centralne Azije deli vrednote miru, zaupanja in multilateralizma. Predstavniki Mongolije in Kazahstana so Milatovića povabili na obisk v njuni državi.

Po navedbah virov je Iran preko diplomatskih kanalov spodbudil Hezbolah, da se je obrnil na Savdsko Arabijo. Cilj je bil zmanjšati mednarodni pritisk na Libanon glede razorožitve Hezbolaha. Vprašanje orožja Hezbolaha je v Libanonu zelo sporno.

Minister za zunanje zadeve Marko Đurić se je na obrobju 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku sestal s šefi diplomacij Mongolije, Burkine Faso, Libije in Hondurasa. Pogovori so tekli o potencialih za sodelovanje, Srbija pa je sklenila sporazum o ukinitvi vizumov s Hondurasom in Salomonskimi otoki.

Benjamin Netanyahu, izraelski premier, je med govorom v Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) naletel na močan odziv. Medtem ko je nagovarjal zbrane, so številni delegati zapustili dvorano, zunaj pa so potekali množični protesti. Netanyahu je v svojem govoru dejal, da bi Hamas lahko končal vojno takoj. Prav tako je nagovoril talce in jim obljubil, da jih bo pripeljal domov.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je pozval Združene narode, naj preprečijo Iranu ponovno vzpostavitev jedrskega in vojaškega programa, medtem ko ZDA in Kanada zaostrujeta sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Rusija in Kitajska si prizadevata za podaljšanje obdobja pred ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu.

Po besedah Borka Stefanovića, namestnika predsednika Stranke svobode in pravice, so bili na tradicionalno večerjo ameriškega predsednika v Združenih narodih povabljeni vsi visoki gostje iz Evrope, razen voditeljev Rusije, Belorusije in Srbije. Stefanović je izjavil, da se neslavna epizoda srbske diplomacije v New Yorku končuje z živčnim Vučićem, ki ni privlačen za srečanje nikomur, ki bi bil pomemben za Srbijo. Po poročanju medijev Vučiću niso samo odpovedali srečanja, ampak ni bil povabljen na Trumpovo večerjo.

Rusko zunanje ministrstvo je poklicalo moldavskega ambasadorja zaradi zavrnitve Chișinăuja, da akreditira ruske opazovalce na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Rusija trdi, da EU načrtuje okupacijo Moldavije in pričakujejo obsežne proteste po volitvah, kjer naj bi vladajoči liberalni globalisti ponaredili glasove. Poleg tega ruska obveščevalna služba SVR poroča, da so britanske in francoske enote že prisotne v Odesi.

Podpredsednica fundacije Heydar Aliyev, Leyla Aliyeva, se je v New Yorku srečala z Ales Musar, soprogo predsednika Republike Slovenije. Srečanje je potekalo v okviru prizadevanj za krepitev mednarodnega sodelovanja in izmenjave izkušenj na področju humanitarnih projektov in kulture.

Minister brez listnice Usame Zukorlić, pristojen za spravo, regionalno sodelovanje in družbeno stabilnost, je v Palati Srbija sprejel slovenskega ambasadorja Slobodana Šešuma. Pogovarjala sta se o možnostih za izboljšanje sodelovanja med državama.

Indijski zunanji minister S. Jaishankar je na srečanju zunanjih ministrov G20 v New Yorku poudaril, da terorizem predstavlja stalno grožnjo mednarodni stabilnosti in zahteva ničelno toleranco. Pozval je mednarodno skupnost k enotnemu boju proti terorizmu in poudaril, da tisti, ki se borijo proti terorizmu, opravljajo pomembno službo.

Članki poročajo o odzivih na naraščajoče pritiske in grožnje Združenih držav Amerike proti Venezueli. Kubanski narod se mobilizira v podporo Venezueli, medtem ko je Kuba poudarila, da ne bo šla v vojno z ZDA zaradi Venezuele, ampak bo nudila "politično podporo". Kubanski uradniki so izrazili zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.