Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi vodila "kulturno vojno" proti Evropi. Po poročilu, ki ga navajajo različni mediji, naj bi Trumpova administracija agresivno promovirala politične in ideološke zaveznike gibanja MAGA na evropskem kontinentu in javno poniževala Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču. Cilj naj bi bil vplivati na volitve in premakniti ideološko težišče evropske politike.

Francija se je pridružila državam, kot so Belgija, Luksemburg, Monako in Malta, pri priznavanju državnosti Palestine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno objavil priznanje 22. septembra, s čimer je Francija postala tretja država G7, ki je sprejela to odločitev. Priznanje je bilo napovedano med mednarodno konferenco na Generalni skupščini Združenih narodov, kjer so tudi druge evropske države sledile zgledu Francije.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je iranska jedrska diplomacija znašla na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je poudaril, da Teheran ne bo odgovoril na pritisk glede svojega jedrskega programa in vztraja, da je diplomacija edini način za rešitev desetletja dolgega spora z Zahodom. Araqchi je pozval Zahod, naj izbere med "sodelovanjem ali konfrontacijo". Vodja IAEA Rafael Grossi je dejal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora o iranskem jedrskem programu na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval.

V Italiji je potekal dan akcije, v katerem je več deset tisoč ljudi protestiralo proti, kot so dejali, »genocidu v Gazi«. Protesti so vključevali stavke in blokade, ki so se sprevrgli v spopade s policijo. Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Portugalska in Francija so uradno priznale državo Palestino, kar je Izrael označil za absurdno. Palestinci so po priznanju pred veleposlaništvom v Londonu dvignili zastavo.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

V luči ponovnega zanimanja za rešitev dveh držav, več zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo, priznava Palestino kot državo, kar povečuje pritisk na Izrael. Izrael na to odgovarja z obsodbo takšnih potez kot 'nagrajevanje terorizma'. Medtem ko nekateri opozarjajo na možnost 'diplomatskega cunamija', ostaja prihodnost palestinskih ozemelj negotova, zlasti v Gazi, kjer se nadaljujejo spori in grozi izselitev. Izraelska skrajna desnica ponovno zahteva aneksijo Zahodnega brega.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.

Velika Britanija, Kanada in Avstralija so se pridružile državam, ki so uradno priznale palestinsko državo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je na to potezo odzval negativno, saj jo vidi kot nagrado za Palestince.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa je med obiskom v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, ponovno pozval ZDA, da uradno odpravijo sankcije, uvedene leta 2019 z zakonom Caesar Act. Obisk je bil tudi priložnost za prizadevanja za prekinitev izolacije Sirije in oživitev gospodarstva.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Donald Trump je dejal, da bo uvedel nove sankcije proti Rusiji, če bo potrebno, in pozval Evropo k zaostritvi sankcij, vključno s prepovedjo nakupa ruske nafte. Priznal je, da je doseganje miru v Ukrajini težje, kot je sprva mislil, zaradi velikega sovraštva med Putinom in Zelenskim.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na osebne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi našli načine za končanje ukrajinskega konflikta. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da Putin in Zelenski gojita medsebojno sovraštvo, kar otežuje dialog med njima.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozno sinoči opozoril Izrael, naj bo previden po napadu na uradnike Hamasa v Katarju, državi, ki jo Trump označuje za "zelo dobrega zaveznika". Opozorilo je prišlo nekaj dni po izraelskem zračnem napadu na Doha, kjer so bili ubiti pripadniki Hamasa. Katar je sicer eden od posrednikov v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, kjer je vojno sprožil Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023.

Minister za zunanje zadeve Hakan Fidan se je v Dohi v Katarju, kjer je potekalo izredno skupno srečanje zunanjih ministrov Organizacije za islamsko sodelovanje (IIC) in Arabske lige, srečal s katarskim premierjem in ministrom za zunanje zadeve Muhammedom bin Abdurrahmanom Al ter z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Badrom Abdelattyjem. V Dohi je opravil tudi več dvostranskih srečanj.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med obiskom v Ljubljani pozval Slovenijo, da igra aktivno vlogo pri spodbujanju stabilnih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Poudaril je pomen sodelovanja na področjih trgovine, inovacij in globalne pravičnosti v času geopolitičnih sprememb. Wang Yi je izrazil pripravljenost Kitajske za sodelovanje z evropskimi državami, vključno s Slovenijo, pri doseganju večje stabilnosti in pozitivne energije v mednarodnih odnosih ter ustvarjanju boljše prihodnosti.

Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se pogovarjala o regionalnem razvoju in izrazila zadovoljstvo nad izboljšanjem odnosov med državama. Obljubila sta si močnejše sodelovanje. V telefonskem pogovoru sta Dar in Rubio razpravljala o zadevah skupnega interesa in poudarila pomembnost nadaljnje krepitve vezi med Pakistanom in ZDA. Pogovor je zajel tudi mednarodni razvoj.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je opozoril Združeno kraljestvo, Francijo in Nemčijo (E3), da bi ponovna uvedba sankcij ZN proti Iranu imela resne posledice. Aragči je poudaril, da bo Iran spoštoval nedavni dogovor z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) le, če sankcije ZN ne bodo ponovno uvedene s tako imenovanim mehanizmom "snapback". Opozoril je, da E3 nima pravne, politične ali moralne pravice do ponovne uvedbe sankcij, ki so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom iz leta 2015.

Režiser Woody Allen je dejal, da je bil Jeffrey Epstein »izjemno prijazen« na večerjah, na katerega je bil povabljen. Allena so leta 2010 povabili na večerjo v Epsteinovem domu, kjer je srečal tudi princa Andrewa. Allen je dodal, da Epsteina pred tem ni poznal.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je obtožil Madžarsko, da "izsiljuje" Evropsko unijo z blokiranjem kandidature Ukrajine za članstvo v EU. Te obtožbe so prišle v ozadju naraščajočih napetosti med Varšavo in Budimpešto glede vstopa Ukrajine v Evropsko unijo. Sikorski je dejal, da je Madžarska "presegla meje razumnega" s svojim vetom.

Združeni arabski emirati so poklicali izraelskega veleposlanika Yossija Shelleyja, da bi protestirali proti zračnemu napadu na Dohi, ki je bil usmerjen na visoke voditelje Hamasa. Ta poteza zaostruje diplomatske napetosti med Abu Dabijem in Tel Avivom. ZAE so uradno protestirali zaradi napada v sosednji državi Katar.

Zunanji minister Turčije, Hakan Fidan, je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Katarja in Jordanije, v katerih so razpravljali o zadnjih dogodkih v Gazi in pripravah na izredni vrh Organizacije za islamsko sodelovanje (I組織T)-Arabske lige, ki bo 15. septembra v Dohi. Minister Fidan se bo udeležil tudi srečanja zunanjih ministrov v Dohi, ki bo namenjeno pripravam na omenjeni vrh.

Talibani so sporočili, da so se sestali z ameriškimi diplomati in razpravljali o bilateralnih odnosih ter normalizaciji odnosov med državama. Podpredsednik vlade za gospodarske zadeve Abdul Ghani Baradar Akhund je pozval ZDA k odpravi gospodarskih sankcij proti Afganistanu. ZDA se na trditve afganistanske vlade niso takoj odzvale.

Filipinska vlada je ostro protestirala proti načrtom Kitajske za ustanovitev naravnega rezervata na območju Bajo de Masinloc v Zahodnem Filipinskem morju, pri čemer poudarja, da ima samo Manila pravico ustanoviti morsko zavarovano območje na tem območju. Filipinski uradniki menijo, da je to uvod v kitajsko zasedbo. Kitajska je zavrnila filipinske obtožbe in pozive ter poudarila, da je Huangyan Dao (Scarborough Shoal) njeno ozemlje. ZDA podpirajo Filipine in zavračajo kitajski načrt. Filipini so vložili diplomatsko noto proti Kitajski.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o ustanovitvi palestinske države, ki podpira rešitev dveh držav. Palestinska oblast je pozdravila sprejetje resolucije. Izrael je odločno nasprotoval resoluciji, ki jo je podprlo 142 držav.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta se dogovorila o ponovnem začetku sodelovanja po srečanju v Kairu. Dogovor pozdravljajo Združeni narodi. Iranski parlament bo pregledal nedavno podpisani sporazum med Iranom in IAEA. Ločeno je Iran blizu dogovora o izmenjavi zapornikov s Francijo, kjer zadržujejo iranskega profesorja zaradi objav o Gazi.

Vodja ameriškega Centralnega poveljstva, admiral Brad Cooper, se je v petek v Damasku srečal s sirskim predsednikom Ahmadom al-Sharaajem. Srečanja se je udeležil tudi ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Thomas Barrack. Razpravljali so o političnem in vojaškem sodelovanju med ZDA in Sirijo.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Ministrica Jakšić Stojanović se je srečala s črnogorskimi študenti, ki študirajo v Združenih arabskih emiratih. Srečanje je bilo organizirano v črnogorski ambasadi, ministrica pa je izrazila ponos na mlade Črnogorce, ki predstavljajo državo po svetu.

Osebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov, Maria Angela Holguin, bo v ponedeljek, 15. septembra, sprejeta s strani predsednika Ersina Tatarja ob 11. uri. Srečanje bo potekalo na Cipru.

Evropski voditelji so prepričali nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da mora pritisniti na Rusijo, da bi jo prisilili k pogajanjem o rešitvi konflikta v Ukrajini. Različni viri, vključno s Politico, poročajo, da so evropski voditelji prepričali Trumpa, da Rusija ni zainteresirana za prekinitev vojne in da je potreben pritisk za začetek pogajanj. Strani naj bi se dogovarjali o načinih pritiska in uvedbi novih omejitev proti Moskvi.

Združene države Amerike so izrazile razočaranje nad nedavnimi dejanji in izjavami vršilca dolžnosti kosovskega premierja Albina Kurtija, ki po mnenju ameriške odpravnice poslov v Kosovu, Anu Prattipati, povečujejo nestabilnost v državi. Prattipatijeva je poudarila, da dejanja, ki slabijo stabilnost, predstavljajo resen izziv za partnerstvo med Kosovom in ZDA.

Britanski kralj Karel III. in kraljeva družina bodo uporabili svojo vplivno moč, da bi pomirili ameriškega predsednika Donalda Trumpa med njegovim prihajajočim obiskom v Veliki Britaniji. Njihov cilj je ustvariti ugodno vzdušje in s tem spodbuditi Trumpa, da pozitivno gleda na Veliko Britanijo.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno obsodil nedavne napade v Dohi, Katar, vendar v izjavi ni neposredno omenil Izraela kot napadalca. V izjavi so poudarili, da gre za napad na ozemlje ključnega posrednika.

Gruzijski premier Irakli Kobahidze je nemškega ambasadorja v Tbilisiju, Petra Fischerja, označil za "tragično figuro" in nakazal, da bi bila njegova izgnitev "darilo". Fischer je bil kritičen do gruzijske vlade, kar je sprožilo ostre odzive in očitke o vmešavanju v notranje zadeve države. Kobahidze je celo namignil na možnost izgona Fischerja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro obsodil španskega premierja Pedra Sáncheza, češ da je izrekel "grožnjo z genocidom" proti Izraelu. To je odgovor na Sánchezovo izjavo, da Španija nima jedrskega orožja, letalonosilk ali velikih zalog nafte, da bi ustavila izraelsko ofenzivo v Gazi. Netanjahujeva pisarna je šla še dlje in izjavila, da je Sánchezova izjava nesprejemljiva in spominja na zgodovinske preganjanja Judov, vključno s špansko inkvizicijo in holokavstom.

Peter Mandelson, britanski veleposlanik v ZDA, je bil odpuščen zaradi svojih povezav z ameriškim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Britansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bila odločitev sprejeta zaradi elektronske komunikacije med Mandelsonom in Epsteinom. Odpustitev se je zgodila nekaj dni pred državniškim obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji.

V Združenem kraljestvu naraščajo pozivi k aretaciji izraelskega predsednika Isaaca Herzoga med njegovim obiskom v Londonu. Policija je imenovala tožilca za nujni pregled zahteve za aretacijo, pri čemer se napovedujejo nadaljnji protesti. Starmerja obtožujejo, da je potencialnemu vojnemu zločincu ponudil 'rdečo preprogo'.

Keir Starmer je odstavil Petra Mandelsona s položaja britanskega ambasadorja v ZDA po razkritju njegovih povezav z Jeffreyjem Epsteinom. Mandelson naj bi Epsteinu svetoval, naj se bori za zgodnejšo izpustitev iz zapora. Christopher Hope iz GB News je potezo označil za "zelo neprijetno" za Starmerja. Razkriti so bili tudi tajni dokumenti, ki kažejo, da je Mandelson spodbudil Tonyja Blaira, da se sreča z Epsteinom leta 2002. Odstavitev je sprožila vprašanja o Starmerjevi prihodnosti.

Belorusko zunanje ministrstvo je poljskemu odpravniku poslov izročilo protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je odločitev Varšave izraz 'privatizacije' meja Evropske unije.

Pakistanski premier Muhammad Shehbaz Sharif je prispel v Doha na obisk v Katarju, kjer se je srečal s katarskim emirjem Sheikhom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem. Razpravljali so o regionalnih in mednarodnih vprašanjih. Katarski premier Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani je prejel telefonski klic obrambnega ministra princa Khalida bin Salmana bin Abdulaziza, ki je obsodil izraelski napad. Indijski premier Modi je prav tako opravil pogovor s katarskim emirjem.

Med somalijskima veleposlaništvoma v Keniji in Tanzaniji je prišlo do spora, ko je veleposlanik v Keniji, Jabriil Ibrahim Cabdulle, s poslovno delegacijo obiskal Kongo brez predhodnega obvestila somalijskemu veleposlaništvu v Tanzaniji, ki je odgovorno za odnose s Kongom. Veleposlaništvo v Tanzaniji je izrazilo nezadovoljstvo, saj naj bi veleposlanik kršil diplomatske protokole in pristojnosti.

Indijski diplomat Kshitij Tyagi je na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice (UNHRC) v Ženevi ostro kritiziral Pakistan. Označil ga je za propadlo državo, ki je odvisna od propagande in podpira terorizem. Tyagi je zavrnil pakistanske pripombe kot reciklirano propagando in poudaril, da ima Pakistan "patološko fiksacijo na Indijo".

Donald Trump se med državniškim obiskom v Veliki Britaniji ne bo srečal z britanskimi državljani. Razlogi za to odločitev niso znani, obisk pa velja za občutljivega.

Predsednik Združenih arabskih emiratov (ZAE) šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan je prispel v Katar na bratski obisk, kjer ga je sprejel katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Tani. Med obiskom sta voditelja razpravljala o regionalnih in mednarodnih dogajanjih ter potrdila podporo suverenosti Katarja. Egipčanski predsednik in kuvajtski emir sta v telefonskem pogovoru izrazila solidarnost s Katarjem pri ohranjanju varnosti in stabilnosti. Katarski emir je sprejel tudi telefonski klic bolgarskega predsednika Rumena Radeva.

Milorad Dodik, ki mu je CIK BiH odvzel mandat predsednika Republike Srbske, se je v Moskvi sestal s sekretarjem Sveta za varnost Ruske federacije Sergejem Šojgujem. Ena od glavnih tem pogovora je bil prihajajoči referendum v Republiki Srbski. Šojgu je izjavil, da bo referendum imel odmev na vse, kar "vznemirja" Republiko Srbsko, in izrazil zadovoljstvo nad napredkom Rusije v Ukrajini.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je srečal z vodjo urada ameriškega State Departmenta za evropske in evrazijske zadeve Brendanom Hanrahanom. Na srečanju so razpravljali o dvostranskih odnosih med Azerbajdžanom in Združenimi državami, zlasti o izvajanju memoranduma o soglasju.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, je 10. septembra opravil prvi državni obisk v Kazahstanu, kjer sta državi ponovno potrdili svojo zavezanost poglobitvi dvostranskega sodelovanja. Med obiskom so potekali razširjeni pogovori med predsednikoma, Kassym-Jomartom Tokayevom in Félixom Tshisekedijem, pri čemer je Tokayev kongovskemu predsedniku podelil prestižno nagrado. Poudarjeno je bilo, da so odnosi med Astano in Kinšaso dosegli novo raven.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je izkoristil udeležbo na vojaški paradi Xi Jinpinga v Pekingu za pridobitev mednarodne pozornosti in potencialno priznanje Severne Koreje kot jedrske sile. Med številnimi tujimi voditelji je bil Kim deležen največ diplomatske koristi.