Francija, Nemčija, Italija in Velika Britanija so ostro obsodile naraščajoče nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu. Pozvale so Izrael, da prepreči to nasilje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje mirovne pogovore z Združenimi državami Amerike, na katerih naj bi Ukrajino zastopala Gnatov in Umerov. Zelenski je opozoril, da Ukrajina tvega izgubo vsega, če izgubi enotnost. Donald Trump je odstopil od svojega roka za dosego dogovora v Ukrajini do zahvalnega dne.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, se je v Banjaluki srečal z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjártójem, ki je prejel častni doktorat Univerze v Banjaluki. Dodik je poudaril, da Madžarska ni zapustila Republike Srbske niti v najtežjih časih, Szijjártója pa je označil za prijatelja, ki razume njihovo borbo in pot.

Nemški kancler Merz je zavrnil poskus vmešavanja ameriške vlade v evropsko migracijsko politiko. Poudaril je, da bo Evropa sama oblikovala svojo azilno in priseljensko politiko, ne da bi potrebovala opozorila iz ZDA. Ameriška vlada je sicer svoje diplomate pozvala, naj v Evropi lobirajo za bolj restriktivno politiko priseljevanja.

Predsednik Ruande, Paul Kagame, je izjavil, da Habyarimanova družina sodeluje s FDLR. Kagame je poudaril, da ve za povezave med Habyarimanovimi sinovi in drugimi begunci iz Ruande s FDLR. Poleg tega je Kagame omenil tudi napetosti v odnosih med Ruando in Burundijem. Ob tem je dodal, da prekinitev sponzorske pogodbe Arsenala z 'Visit Rwanda' ne predstavlja presenečenja, saj gre za poslovno odločitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da ga prihodnji teden čakajo pomembni pogovori, v katerih bo sodeloval poleg ukrajinske delegacije. Zelenski je to sporočil v video nagovoru, objavljenem na njegovem Telegram kanalu.

Predsednika Srbije in Demokratične republike Kongo, Aleksandar Vučić in Felix Antoine Tshisekedi Chilombo, sta se v Beogradu srečala in izrazila vzajemno podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti obeh držav. Vučić je poudaril, da obstajajo velike možnosti za širitev sodelovanja s Kongom na različnih področjih.

Nemčija, Italija, Francija in Združeno kraljestvo so pozvale Izrael, naj zaščiti Palestince na Zahodnem bregu. Poziv sledi poročilom o naraščajočem nasilju in napetostih na tem območju.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je pohvalil stališče papeža Leona glede palestinskega vprašanja po srečanju v Ankari. Izrazil je upanje, da bo njegov prvi obisk v tujini kot katoliški voditelj koristen za človeštvo v času napetosti in negotovosti. Erdogan je poudaril, da je pravičnost dolg do palestinskega ljudstva in da je temelj tega takojšnja implementacija.

Vladimir Putin je izjavil, da bi moral biti status Krima in Donbasa ključen del pogajanj z ZDA o rešitvi rusko-ukrajinskega konflikta. Slovaški premier Robert Fico pa je izrazil prepričanje, da bosta Krim in Donbas ostala pod ruskim nadzorom in da bo Rusija iz konflikta izšla kot zmagovalka. Fico je tudi opozoril na upadanje zanimanja Evropske unije za pokrivanje vojaških stroškov Ukrajine.

Danska vlada je na ministrstvu za zunanje zadeve uvedla posebno nočno izmeno, katere namen je spremljanje izjav in dela predsednika ZDA Donalda Trumpa, poroča britanski Gardijan.

Premier severnega Cipra, Ünal Üstel, je ostro obsodil sporazum o določitvi izključne ekonomske cone med Republiko Ciper in Libanonom, ki po njegovih besedah krši pravice severnega Cipra. Opozoril je tudi na povečano oboroževanje ciprskih Grkov in poudaril, da bo vlada severnega Cipra sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih pravic.

Ambasador in vodja delegacije Evropske unije v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je pozdravil stališče srbskega predsednika Aleksandra Vučića in drugih predstavnikov oblasti, da je članstvo v Evropski uniji še vedno strateška prioriteta za Srbijo. Bekerat je poudaril, da mora proces pridruževanja Srbije k EU spremljati izvajanje reform.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil začudenje nad tem, da nekdanji kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev, ki po državnem udaru leta 2010 živi v Belorusiji, ne more obiskati groba svojega očeta. Lukašenko je dejal, da Bakijev živi dobro in da ga Belorusija ne bo izročila Kirgiziji.

Panamska delegacija poslancev, ki jo je sprejel tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung, je obiskala Tajvan prvič po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama. Delegacija je izrazila željo po obnovitvi prijateljstva med Tajvanom in Panamo, pri čemer je poudarila, da se ni umaknila zaradi pritiskov. Tajvanska vlada je izrazila pripravljenost na odprt in pragmatičen pristop k odnosom med državama.

Izraelske sile so izvedle vrsto zračnih napadov na jugu in v osrednji Gazi, vključno z območji onkraj tako imenovane 'rumene črte'. Napadi so bili usmerjeni na zgradbe v Bureiju v osrednji Gazi in vzhodnem Khan Younisu.

Papež Leon XIV. je prispel v Turčijo na svoj prvi mednarodni obisk po začetku svojega pontifikata. Obiskal bo tudi Iznik, pomemben kraj krščanske vere.

Poljski politik Stanisław Żaryn je kritiziral svojega kolega Dominika Tarczyńskega, evropskega poslanca, ker je ta javno podprl ameriškega generala Michaela Flynna, ki je znan kot proruski element v ZDA. Żaryn je Tarczyńskemu sporočil, da s tem škoduje Poljski in naj umakne objavo, kar je Tarczyński kasneje tudi storil. Spor se je razvil med člani stranke PiS.

Predsednik Indonezije, Prabowo Subianto, je v četrtek, 27. novembra, v palači Merdeka v Džakarti sprejel kraljico Maximo iz Nizozemske. Srečanja se je udeležila tudi Najwa Shihab.

Iraški zunanji minister je v intervjuju za France24 izjavil, da pismo iraškega predsednika Mohameda Bin Salmanu ni vsebovalo nobene jedrske vsebine. Pismo se je nanašalo na temo hadža, zahvalo Savdski Arabiji za gostoljubje iranskih romarjev v preteklem letu in priprave na prihodnje hadže.

Papeža Lea XIV. je v Ankari sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Papež se je srečal tudi z ekumenskim patriarhom Bartolomejem v Fanariju ob 1700. obletnici koncila v Nikeji. Grška ERT poroča o obisku in napoveduje spremembe v programu zaradi pokrivanja dogodka.

Ameriški ambasadorji naj bi na podlagi telegrama iz Washingtona pritiskali na evropske države, da omejijo priseljevanje, poroča New York Times.

Vladimir Putin je izjavil, da ne bo podpisal dokumentov s trenutnim ukrajinskim vodstvom in opozoril Evropo, da bo Moskva odgovorila, če se dotaknejo ruskega premoženja. Povedal je tudi, da ni dokončnega mirovnega načrta, vendar je odprt za pogajanja in da so ZDA upoštevale ruska stališča pri nekaterih vprašanjih. Rusija je pripravljena razpravljati o strateški stabilnosti z ZDA, vključno z vprašanji, povezanimi z jedrskimi poskusi.

Japonska je zanikala poročilo, da je Donald Trump japonsko premierko Sanae Takaichi pozval, naj ne provocira Kitajske glede Tajvana. Po poročilih naj bi bil nasvet subtilen, Trump pa naj ne bi pritiskal na Takaichijevo, da umakne svoje komentarje.

Donald Trump je pozval prebivalce Hondurasa, naj na volitvah podprejo Nasryja Asfuro, kandidata konservativne Nacionalne stranke. Trump je izjavil, da želi s tem preprečiti »komunistični napredek«. Asfura se poteguje proti Rixi Moncada iz levičarske stranke Libre in Salvadorju Nasralli iz Liberalne stranke. V državi sicer še vedno velja izredno stanje, ki ga je uvedla odhajajoča predsednica Xiomara Castro.

Pred srečanjem Mešanega parlamentarnega odbora Severna Makedonija–EU v Strasbourgu sta se sopredsedujoča Ivanka Vasilevska in namestnica sopredsedujoče Sonja Mirakovska sestali s poročevalcem Evropskega parlamenta za Severno Makedonijo, Avstrijcem Thomasom Vajcem. Vajc je potrdil močno podporo Evropskega parlamenta integraciji Severne Makedonije in poudaril, da bo proces temeljil na rezultatih in iskrenem sodelovanju.

Evropski parlament je sprejel posodobljen mehanizem, ki omogoča začasno ukinitev brezvizumskega režima za države, ki kršijo pogoje ali poslabšujejo odnose z Evropsko unijo.

Donald Trump naj bi spremenil svoj pristop k reševanju ukrajinske krize, ker prejšnje metode niso delovale. Po besedah ameriškega ministra za vojsko Daniela Driscolla Trump ne namerava izvajati pritiska na Rusijo s sankcijami in želi preizkusiti nov način za rešitev konflikta.

Skupina vojaških častnikov v Gvineji Bissau je prevzela "popoln nadzor" nad državo dan po tem, ko so potekale volitve.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je posebni odposlanec Donalda Trumpa za Ukrajino, Steve Witkoff, svetoval Kremlju, kako predstaviti mirovni načrt ameriškemu predsedniku. Analitiki ocenjujejo, da je Witkoffov diplomatski rezultat enostranski načrt v 28 točkah, ki izvira iz Moskve. Trump je potrdil, da se bo Witkoff prihodnji teden odpravil v Moskvo, da bi nadaljeval pogajanja o ameriškem mirovnem načrtu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo prihodnji teden, od 3. do 5. decembra, opravil državni obisk na Kitajskem. Obiskal bo Peking in Chengdu v provinci Sichuan.

Predsednik Burkine Faso, kapitan Ibrahim Traoré, je sprejel ministre za zunanje zadeve držav članic Konfederacije držav Sahel (AES). Srečanje je vodil minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Republike Mali.

Ministrstvo za pravosodje ZDA trdi, da je guvernerka Južne Dakote Kristi Noem ukazala polete migrantov v Salvador, kljub veljavnim sodnim odredbam. V dokumentih je navedeno, da je Noemova prejela pravni nasvet od uradnikov Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost pred sprejetjem te odločitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost pogovorov z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, pri čemer je dejal, da bi bilo dobro, če bi se lahko reševalo življenja na dober način, sicer pa tudi na slab način. Hkrati je Trump obtožil Caracas, da povzroča težave Washingtonu.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je s soprogo Elke Büdenbender začel tridnevni državni obisk v Španiji. V kraljevi palači v Madridu sta ju sprejela kralj Felipe VI. in kraljica Letizia z vojaškimi častmi. Steinmeier bo obiskal tudi mesto Guernica, kot prvi nemški državni voditelj, in se spomnil nemške krivde.

Indija je ostro zavrnila pripombe Pakistana glede slovesnosti ob dvigu zastave v templju Ram v Ayodhyi, češ da Pakistan nima moralne podlage za pridiganje drugim. Indija je poudarila, da so pakistanske izjave nesprejemljive.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

CNN Español poroča o strukturah moči v Venezueli. V Little L.A. v Mexico Cityju deportirani iščejo nov začetek. Napovedujejo tudi vreme v ZDA za zahvalni dan. To so glavne novice, s katerimi bi morali začeti dan.

Moldavsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Olega Ozerova, potem ko je ruski dron padel na hišo v okrožju Floresti. Ozerovu so izročili protestno noto zaradi kršitve zračnega prostora Moldavije s strani šestih dronov in poudarili, da so takšna dejanja nesprejemljiva.

Član Zbora za ugotavljanje koristi režima, Mirsalim, je izjavil, da je stališče revolucije jasno in se državne politike niso spremenile. Poudaril je, da po zakonu noben iranski uradnik nima pravice do srečanja z izraelskimi predstavniki.

Rusija je odgovorila na domnevne provokativne akcije Japonske z ultimatom, poroča kitajski portal Sohu. Avtor trdi, da je Rusija s tem dejanjem poslala jasno sporočilo Japonski glede njenih dejanj.

V Grčiji je v središču pozornosti knjiga Alexisa Tsiprasa, v kateri se pojavlja ime Stefanosa Kasselakisa. Knjiga opisuje pogovor med Betty Baziano in Tylerjem MacBethom. Hkrati pa svetovalec Kremlja, Jurij Ušakov, obsoja uhajanje zaupnega pogovora z odposlancem Trumpa, Stevom Witkoffom, in ga označuje za "nesprejemljivega", nekatere objavljene informacije pa za "lažne". Ušakov in Witkoff bosta o tem govorila pred srečanjem z Vladimirjem Putinom.

Tunizijski predsednik Kais Saied je poklical na zagovor veleposlanika Evropske unije v Tuniziji, Giuseppeja Perroneja, zaradi "neupoštevanja diplomatskih pravil". Do tega je prišlo po srečanju evropskega diplomata z voditeljem tunizijskega sindikata, kar se je zgodilo sredi naraščajočih napetosti z največjo organizacijo civilne družbe v državi. Sindikat je že novembra zagrozil z nacionalno stavko.

Delegacija Republike Srbske, v kateri so bili Milorad Dodik, Ana Trišić Babić in Siniša Karan, se je v Budimpešti sestala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Srečanje je potekalo v času, ko so se pojavile kritike na račun Orbanove politike do Bosne in Hercegovine.

Ali Larijani je izrazil skepticizem glede ameriškega pristopa k jedrskim pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da Iran sprejema le resnična pogajanja z dejanskimi temelji, ne pa tistih, kjer je izid vnaprej določen. Dodal je, da si Američani prizadevajo prikazati se kot ključno točko vsakega globalnega dogajanja, kar je po njegovem mnenju oblika samozavajanja.

Po poročanju Axios-a je srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Washingtonu zaznamovala napetost zaradi vprašanja normalizacije odnosov z Izraelom.

Varnostni svet in Generalna skupščina Združenih narodov sta uradno začela postopek iskanja novega generalnega sekretarja s poslanim pismom državam članicam. Pozvali so tudi k razmisleku o ženski kandidatki za ta položaj.

V prometni nesreči, v kateri je bil udeležen konvoj madžarskega premierja Viktorja Orbána, so bili štirje člani protiteroristične enote (TEK) prepeljani v bolnišnico. Orbán sam v nesreči ni bil poškodovan in je zvečer že imel predavanje.

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Vladimir Putin je podpisal odlok, imenovan "Strategija ruske nacionalne politike do leta 2036", s katerim želi povečati število ljudi, ki se identificirajo kot Rusi in govorijo ruski jezik na ukrajinskih ozemljih, ki jih je Rusija zasedla. Cilj strategije je, da bi velika večina prebivalcev zasedenih vzhodnih ukrajinskih območij postala ruska.