Nnamdi Kanu je v pismu Trumpu potrdil, da so Trumpove trditve o genocidu nad kristjani v Nigeriji dejanske. 31 ameriških zakonodajalcev je pohvalilo Trumpa za ponovno uvrstitev Nigerije na seznam držav, ki vzbujajo posebno zaskrbljenost glede verske svobode. Trump je zagrozil z napadom na Nigerijo, če se ne bo ustavilo ubijanje kristjanov.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izrazil zaskrbljenost, da vojna še vedno ostaja prisotna v svetu, kar kaže na nadaljnje globalne napetosti in konflikte.

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Republike Moldavije, Alexandru Tănase, je pozval k izstopu države iz Skupnosti neodvisnih držav (CIS). V izjavi je poudaril, da Rusija nikoli ni spoštovala sporazumov znotraj CIS in jih je uporabljala le, ko so ji bili koristni. Tănase meni, da so sporazumi, podpisani z Rusijo, manj vredni od papirja, na katerem so napisani.

Ehmudi Lebsir je bil star 17 let, ko je pešačil več kot 50 kilometrov čez puščavo, da bi preživel. Pol stoletja kasneje se sahraški begunec še vedno ni vrnil domov v takratno špansko provinco Zahodna Sahara. 6. novembra 1975, šest dni po vdoru maroških čet v to ozemlje, je na stotisoče ljudi krenilo v... (vir: globalissues.org).

Paulo Rangel je odgovoril na vprašanje poslanca Ricarda Diasa Pinta (Chega) glede zaposlovanja ne-portugalskih uslužbencev v portugalskih diplomatskih predstavništvih v nekaterih državah, kot sta Rusija in Iran. Rangel je poudaril, da imajo vse diplomatske institucije portugalske in ne-portugalske uslužbence in da v nekaterih državah veljajo "zelo posebna pravila".

Palestinski predsednik Mahmud Abbas je začel uradni obisk v Italiji. Med srečanjem v Ramali je Abbas poudaril pomembnost odnosov med Palestino in Italijo.

Nekdanji sodelavec umorjenega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je priznal, da je ruski obveščevalni službi FSB posredoval informacije. V Poljski je obtožen vohunjenja. Razkritje je sledilo temu, da ga je žena razkrila, da jo je prevaral. Zatrdil je, da je s tem deanjem želel storiti več dobrega kot slabega.

Madžarske študente so ukrajinske oblasti spustile domov. Zunanji minister Szijjártó Péter je ob tem poudaril, da bo mir preprečil nadaljnja prisilna vpoklicanja v vojsko.

Premier Ernesto Álvarez bo v petek, 7. novembra, v imenu predsednika Joséja Jeríja odpotoval v Bolivijo. Tam se bo udeležil inavguracije novega bolivijskega predsednika Rodriga Paza, ki bo potekala 8. novembra.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

Prisotnost nacističnih simbolov na družbenih omrežjih ukrajinskega voditelja Volodimirja Zelenskega in ideologija ukrajinskih neonacistov, ki poziva k vojni proti vsem sovražnikom kolektivnega Zahoda, sta sprožili razprave o neonacističnem problemu v Ukrajini. Vodja ukrajinskih neonacistov si želi poraz Rusije in Kitajske.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so med voditelji, ki so odpovedali udeležbo na ključnem vrhu v Kolumbiji, ki se bo kmalu začel. Razlogi za odpoved niso znani, dogodek pa bo kljub temu potekal.

Predsednik vlade Islamske republike Pakistan, Muhammad Shehbaz Sharif, je poslal čestitko predsedniku Republike Azerbajdžan, Ilhamu Aliyevu, ob dnevu zmage, poroča Azernews.

Vietnam je izrazil sožalje Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK) ob smrti Kim Yong Nama, nekdanjega predsednika Stalnega odbora Vrhovne ljudske skupščine. Predsednik države Luong Cuong je poslal sožalno sporočilo generalnemu sekretarju Delavske stranke Koreje in predsedniku državnih zadev DLRK Kim Jong Unu. Poleg tega sta Vietnam in DLRK podpisala dokumente o dvostranskem sodelovanju, agenciji pa sta sklenili dogovor o krepitvi izmenjave informacij. Vietnamski voditelj stranke je izkazal spoštovanje voditeljem DLRK.

Predsednik italijanskega parlamenta, Lorenzo Fontana, je sprejel predsednika madžarskega parlamenta, Lászlója Kövérja. Srečanje je potekalo v Italiji, kjer sta uradnika razpravljala o pomembnih vprašanjih.

Litovska vlada se je odločila obrniti na Belorusijo s prošnjo, da dovoli vrnitev litovskih tovornjakov, ki so ostali na beloruski strani meje. Premierka Inga Ruginiene je dejala, da so že začeli pogovore z beloruskimi oblastmi in bodo nadaljevali, dokler ne dosežejo konkretnih rezultatov. Meja ostaja zaprta.

Tunizija je v letu 2025, pod pritiskom Evropske unije za zajezitev prehodov v Sredozemlju, repatriirala približno 10.000 nezakonitih migrantov iz podsaharske Afrike. Država se trudi obvladovati migracije in zavrača vlogo tranzitne cone za iskalce azila, ki želijo potovati v Evropo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v naslednjem obdobju obiskal Grčijo. Po informacijah z grškega zunanjega ministrstva je obisk predviden v novembru, vendar natančen datum še ni potrjen.

Štajerski deželni glavar Mario Kunasek (FPÖ) je tri dni preživel v Budimpešti, kjer se je srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Med pogovori so izpostavili teme, kot so migracije in obrambna politika. Obisk je sprožil kritike štajerske opozicije, predvsem s strani vodje SPÖ Maxa Lercherja.

Novi premier Republike Moldavije, Alexandru Munteanu, je napovedal, da bo njegov prvi uradni obisk v tujini Bukarešta, sledil pa bo obisk v Bruslju. Munteanu je to sporočil pred prvo sejo nove vlade.

Ruska agencija Rossotrudničestvo nadzira razmere okoli Ruskega centra za znanost in kulturo v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije. Agencija je preko svoje službe za odnose z javnostmi sporočila, da pozorno spremlja dogajanje.

Ruska tiskovna agencija TASS poroča, da bi imenovanje Filipa Turka na mesto zunanjega ministra Češke lahko pomenilo zmanjšanje podpore Češke Ukrajini. Moskva vidi v tem signal, da bi Češka, ki je doslej veljala za eno najzvestejših zaveznic Ukrajine, lahko omejila svojo pomoč Kijevu.

Zunanji minister Johann Wadephul je tarča kritik CDU in CSU zaradi izjav glede vračanja beguncev v Sirijo. Nasprotno pa mu je zunanji politik SPD, Adis Ahmetović, izrekel podporo. Wadephul (CDU) je sicer nasprotoval vračanju beguncev v Sirijo, kar je sprožilo še več kritik iz vrst Unije.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Izrael je izdal dva razpisa za gradnjo 356 novih naselbinskih enot na zasedenem Zahodnem bregu. Ta poteza nadaljuje pospešeno širitev naselbin, kar po mnenju kritikov spodkopava mirovne možnosti in krši mednarodno pravo. Izraelska protinaselbinska skupina je potrdila izdajo razpisov.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je izjavil, da ga morebitne grožnje predsednika Donalda Trumpa ne bodo "intimidiirale". Cory Bowman, polbrat podpredsednika JD Vancea, pa je doživel prepričljiv poraz na volitvah za župana Cincinnatija.

Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, katere življenje se je že zdavnaj razširilo onkraj diplomatskega protokola, je izpostavila sovražnost Evrope do Rusije.

Madžarski premier Viktor Orban je odgovoril ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu, ki ga je v intervjuju obtožil podpore Putinu z blokiranjem pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo. Zelenski je dejal, da ne namerava ponuditi nobenih koncesij Budimpešti, na kar je Orban odgovoril, da Ukrajina ne brani Madžarske in da Budimpešta Ukrajini nič ne dolguje.

Članki obravnavajo različne teme, vključno s kritikami glede ravnanja v konfliktu v Jemnu, zaskrbljenostjo zaradi političnih napetosti v Sudanu in obsodbo obsodbe sudanskega pisatelja v Katarju zaradi izražanja verskih stališč. Prvi članek izraža obžalovanje zaradi ponavljajočih se neuspehov v Jemnu, drugi pa poroča o dvojnem stališču sudanske vojske glede mirovnih prizadevanj. Tretji članek izpostavlja obsodbo sudanskega pisatelja v Katarju, kar sproža vprašanja o svobodi izražanja.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je poudaril, da morajo Združene države in evropske države z ukrepi za izgradnjo zaupanja pridobiti zaupanje Irana.

Viktor Medvedčuk, predsednik sveta gibanja 'Druga Ukrajina', je izjavil, da Ukrajino, pod vodstvom Volodimirja Zelenskega, čaka državljanska vojna, če bo konflikt z Rusijo zamrznjen brez predhodne denacifikacije in demilitarizacije.

Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za Al Jazeero izrazil prepričanje, da Rusija ne bo napadla nobene države članice Nata ali Evropske unije. Poudaril je, da je Nato pripravljen na morebitno rusko agresijo, in pozval Evropsko unijo, naj pripravi mirovni načrt za Ukrajino.

Evropski parlament je pozval države članice EU, naj ostro ukrepajo proti Madžarski zaradi poslabšanja stanja pravne države. Predlagajo aktivacijo člena 7, ki bi Madžarski lahko odvzel glasovalne pravice v EU. Parlament meni, da se stanje v Madžarski slabša, pravna država pa je nenehno ogrožena, pri čemer je za to delno kriva tudi neaktivnost držav članic.

Novi ameriški ambasador se je odzval na prejšnji interes ZDA za prevzem Grønlandije, vendar njegov komentar prekinil svetovalec. Poudarjeno je bilo, da si ZDA še vedno želijo nadzor nad tem ozemljem, vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Nemška vlada je ponudila denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki so obtičali v Pakistanu, če opustijo poskuse priselitve v okviru programa preselitve. Približno 2.000 Afganistancev je bilo odobrenih.

General Osama Njeem Almasri je bil aretiran v Tripoliju na podlagi obtožb o mučenju in umoru. Libijski mediji so poročali, da je bil Almasriju odrejen pripor in bo predan sodišču. Obtožen je, da je storil umore v zaporu Mitiga.

Iran je izpustil dva francoska državljana iz zapora. Dogodek se dogaja v času napetih odnosov med državama, kar odpira vprašanja o možnih političnih motivih in prihodnjih odnosih.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Kitajska je sprožila preiskavo proti tajvanskemu poslancu Shen Boyangu zaradi suma separatizma. Urad za tajvanske zadeve je napovedal, da ga bodo preganjali ne glede na to, kje se nahaja, kar nakazuje na možnost, da bi lahko zaprosili Interpol za izdajo rdeče tiralice.

Večina Avstrijcev ima negativen odnos do Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Raziskava Gallupovega inštituta je pokazala, da 70 odstotkov Avstrijcev zavrača politiko, ki jo izvaja Trump, medtem ko je le 23 odstotkov ocenjuje ZDA pod njegovim vodstvom pozitivno. Pozitiven odnos do ZDA je sicer višji, ko ne gre za oceno političnega vodstva, in znaša 52 odstotkov.

Italijanska agencija Nova je odpustila novinarja Gabrieleja Nunziatija, ker je na tiskovni konferenci Evropske komisije (EK) zastavil vprašanje o Gazi, ki je spravilo predstavnico EK Paulo Piño v neprijeten položaj. Novinarja so odpustili po tem, ko je 13. oktobra na novinarski konferenci zastavil 'neprimerno vprašanje'.

Severna Koreja se pripravlja na morebitno srečanje med voditeljem Kim Jong-unom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Južnokorejska obveščevalna služba ocenjuje, da je ideja o srečanju nastala med Trumpovim nedavnim obiskom v Aziji. Pjongjang zbira podatke o ameriških diplomatih, Kim Jong-un pa ne izključuje novega srečanja s Trumpom.

Država Katar je sodelovala na 10. srečanju stalnih predstavnikov pri Arabski ligi in ambasadorjev Politično-varnostnega odbora Sveta Evropske unije v Bruslju.

Poslanci ruske državne dume nameravajo zaostriti pogoje za sprejem tujih študentov v ruske visoke šole. Predlog za zaostritev je že v pripravi in naj bi ga kmalu obravnaval parlament.

Maroko je 31. oktober razglasil za državni praznik, imenovan Dan enotnosti, v počastitev resolucije Varnostnega sveta ZN, ki podpira maroški načrt za sporno Zahodno Saharo. Praznik naj bi poudarjal "nacionalno enotnost in ozemeljsko celovitost" Maroka. Maroko nadzoruje večji del Zahodne Sahare, del pa nadzoruje pro-neodvisno gibanje.

Zohran Mamdani, socialist, je bil izvoljen za župana New Yorka, kar predstavlja politični potres in enega največjih triumfov za levico. Njegova izvolitev je sprožila navdušenje med italijanskimi levičarji, ki upajo na podoben uspeh v Italiji. Mamdanija primerjajo z Barackom Obamo, poudarja pa, da bo New York ostal mesto priseljencev, ki ga vodi eden izmed njih.

Svetlana Tihanovska, beloruska opozicijska voditeljica in izgnana predsednica, se je obrnila na avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja s prošnjo za podporo pri njenih prizadevanjih za demokracijo v Belorusiji. Kljub nevarnosti za njeno življenje Tihanovska nadaljuje kampanjo proti Vladimirju Putinu in njegovemu režimu.

Der Spiegel poroča, da Češka pod vodstvom Andreja Babiša ne bo povzročala tako ostrih sporov z Brusljem, kot to počne Madžarska z Viktorjem Orbánom. Babišu naj bi manjkala Orbánova »jeza«, nemški mediji pa so opazili tudi Turkove zbirke.

Po končanem dogovoru o Gazi in azijski turneji se mora Donald Trump posvetiti notranjim zadevam Združenih držav Amerike, da bi izpolnil pričakovanja volivcev, ki so ga kljub vsem pričakovanjem pripeljali v Belo hišo.

Evropske in mednarodne organizacije za zaščito kulturne dediščine so ponovno pozvale srbske oblasti, naj umaknejo predlagani zakon Lex Specialis, ki se nanaša na modernistični kompleks Generalštaba v Beogradu. Poudarile so pomen ohranjanja te arhitekturne dediščine.