Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obsodil sovražnost protikubanskih politikov v Združenih državah Amerike do kubanskih migrantov, ki ohranjajo vezi s svojo domovino. Opozoril je na preklic začasnega pravnega statusa za več kot 350.000 Kubancev, Haitijcev, Nikaragovcev in Venezuelcev s strani Trumpove administracije. Hkrati pa kubansko-ameriški podjetnik Michael B. Fernández v Miamiju vodi milijonsko kampanjo za podporo migrantom in kritiko migracijskih politik Trumpa.

Trumpova administracija je objavila seznam jurisdikcij, ki jih obravnava kot "zatočišča" za migrante, in jih želi kaznovati zaradi domnevnega oviranja izvajanja migracijskih zakonov. Na seznamu je tudi Kalifornija, vendar ne vključuje okrožja Los Angeles, ampak mesto Los Angeles. Države, ki se razglašajo za zatočišča za migrante, kot razlog navajajo pomanjkanje sredstev za pomoč agentom ICE.

Vlada Združenih držav Amerike je izrazila podporo ustavni reformi v Salvadorju, ki omogoča neomejeno ponovno izvolitev predsednika, kar odpira pot Nayibu Bukeleju za tretji mandat. ZDA zavračajo primerjave Salvadorja z diktaturo in poudarjajo, da je bila zakonodajna skupščina Salvadorja demokratično izvoljena.

Donald Trump, predsednik Združenih držav Amerike, je med pregledom obnovitvenih del na Beli hiši v torek izjavil, da bo na streho namestil jedrske rakete. Izjavo je podal v šaljivem tonu. Poleg tega naj bi Trump načrtoval gradnjo plesne dvorane v Beli hiši, ki bi jo financiral sam.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Navrocki, ki bo funkcijo nastopil 6. avgusta, po poročanju nemškega časnika Süddetsche Zeitung zavzema ostro stališče do Nemčije, Evropske unije in Ukrajine. Navrocki naj bi se osredotočal na nacionalne interese Poljske, kar bi lahko povzročilo težave vladi premierja Donalda Tuska in Evropski uniji. Njegova politika je usmerjena v reševanje poljskih problemov, namesto v pošiljanje denarja v Ukrajino ali spodbujanje protiruske retorike.

Interim voditelj Bangladeša, Muhammad Yunus, je napovedal, da bodo februarja 2026 v državi potekale parlamentarne volitve. To bodo prve volitve po množičnih demonstracijah, ki so privedle do odstavitve prejšnjega premierja pred dobrim letom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po telefonu čestital hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću ob Dnevu zmage in domovinske hvaležnosti ter Dnevu hrvaških veteranov. Zelenski je poudaril, da Ukrajinci razumejo pomembnost suverenosti, ozemeljske celovitosti in miru. Med pogovorom sta usklajevala prihodnje korake in razpravljala o pobudah za dosego premirja v Ukrajini.

Malezijski kralj Sultan Ibrahim je prispel v Moskvo na šestdnevni državniški obisk v Rusiji. Obisk poteka v času poglabljanja dvostranskih odnosov med državama.

Objava Tonina Picule ob 30. obletnici operacije "Oluja", na kateri pozira v vojaški uniformi s puško, je sprožila val kritik v Srbiji. Dragan Đilas, vodja srbske opozicijske Stranke svobode in pravice, je ocenil, da je Picula s tem kompromitiral svojo funkcijo poročevalca Evropskega parlamenta za Srbijo. Picula je ob obletnici izjavil, da je prizadevanje za mir ključno za razvoj družbe, medtem ko je Plenković poudaril, da je "Oluja" uničila projekt velike Srbije.

Ministrstvo za zunanje zadeve in diasporo Kosova je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi aretacije državljana Kosova, Beharja Preniqija, s strani srbskih oblasti na meji s Hrvaško. To ministrstvo opozarja na intenziviranje samovoljnih aretacij državljanov Kosova in poziva Evropsko unijo k ukrepanju proti, kot pravijo, destruktivnim praksam Srbije.

Premier Benjamin Netanyahu naj bi svojim ministrom sporočil, da bo iskal podporo kabineta za načrt prevzema Gaze. Norveška je načrtovala pregled naložb državnega premoženjskega sklada v izraelskih podjetjih, povezanih z vojno v Gazi in okupacijo Zahodnega brega.

Predsednik severnega Cipra, Ersin Tatar, je sprejel Colina Stewarta, posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za Ciper in vodjo misije mirovnih sil ZN, čigar mandat se izteče 9. avgusta. Tatar je izrazil razočaranje nad Stewartovimi izjavami ob njegovem odhodu. Srečanje je potekalo v predsedniški palači in je trajalo približno eno uro.

Ramush Haradinaj se je sestal z Anu Prattipati, odpravnico poslov ameriškega veleposlaništva na Kosovu, in izrazil pripravljenost AAK k prispevanju pri oblikovanju institucij. Britanski ambasador Jonathan Hargreaves je kritiziral politično blokado, ki škoduje Kosovu.

Turški parlament je ustanovil komisijo, ki bo nadzirala razorožitev Kurdske delavske stranke (PKK) po pozivu zaprtega voditelja Abdullaha Ocalana. Komisija bo nadzirala mirovno pobudo in si prizadevala za pravne in politične rešitve.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je v začetku avgusta opravil uradne obiske v Latviji, Estoniji in Litvi. V Latviji je bil 5. in 6. avgusta, v Estoniji pa ga je v sredo sprejel predsednik Alar Karis. V Litvi se je Herzog srečal s predsednikom Gitanasom Nausėdo.

Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) in Pakistan sta ostro obsodila vdor izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvira in skupin izraelskih naseljencev v kompleks mošeje Al-Aksa. Pakistan je dejanje označil za provokativno in globoko žaljivo oskrunitev. OIC je prav tako izrazila ostro obsodbo vdora, ki se je zgodil pod zaščito izraelskih okupacijskih sil 8. marca 2025.

V Nemčiji se je v Dresdnu začelo sojenje Jian Guoju, nekdanjemu pomočniku evroposlanca skrajno desne stranke AfD Maximiliana Kraha, zaradi suma vohunjenja za Kitajsko. Guo je obtožen zbiranja podatkov o notranjih zadevah AfD in posredovanja vojaških informacij kitajskim oblastem. Sojenje poteka ob ozadju vse večje pozornosti na povezave med AfD in Pekingom.

Francija in Velika Britanija sta uvedli nov sporazum, ki Veliki Britaniji omogoča vračanje nezakonitih migrantov, ki prečkajo Rokavski preliv s čolni, nazaj v Francijo. Cilj je zatreti tihotapske poti in omejiti nevarne prehode.

Azerbajdžanski premier Ali Asadov se je 5. avgusta v Turkmenbašiju srečal z gruzijskim premierjem Iraklijem Kobahidzejem. Asadov je Kobahidzeju prenesel pozdrave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Na srečanju so razpravljali o strateškem partnerstvu med Azerbajdžanom in Gruzijo.

Odnosi med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom so se poslabšali, kar vodi v vse večjo napetost med državama. V prvih tednih Trumpovega mandata sta Moskva in Washington kazala znake obnove odnosov, vendar je Trump postal vse bolj razočaran nad Putinovim vedenjem. Ruski mediji poročajo, da so odnosi med voditeljema popolnoma iztirili in da se približujeta odprtemu spopadu.

Azerbajdžanski premier Əli Əsədov se je 5. avgusta v Avazi srečal s predsednikom turkmenskega ljudskega sveta Gurbangulijem Berdimuhamedovom in predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijevom. Poleg tega se je Əsədov sestal s turkmenskim predsednikom Serdarjem Berdimuhamedovom, s katerim sta razpravljala o možnostih za razvoj dvostranskega sodelovanja med Azerbajdžanom in Turkmenistanom. Razpravljali so tudi o tem, kako format sodelovanja med srednjeazijskimi državami in Azerbajdžanom postaja vse bolj pomemben.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je s soprogo Michal Herzog na uradnem obisku v Latviji. Medtem pa politična stranka "Progresivni" nasprotuje obisku, ker meni, da srečanje z najvišjimi državnimi uradniki ni primerno glede na trenutne razmere na Bližnjem vzhodu. Latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs je prejel na znanje pomisleke stranke "Progresivni".

V Nemčiji se je začelo sojenje nekdanjemu pomočniku politika AfD, Maximiliana Kraha, zaradi vohunjenja za Kitajsko že od leta 2002. Hkrati so v Avstraliji obtožili kitajskega državljana zunanjega vmešavanja.

Srbsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo incident pred koncertom Marka Perkovića Thompsona v Sinju, kjer so predvajali pesem "Jasenovac i Gradiška Stara", ki slavi ustaške zločine. Srbija od Hrvaške pričakuje obsodbo veličanja zločinov.

Hrvaški rokometni vratar Filip Ivić je po tem, ko je zaradi fotografije s Thompsonovega koncerta na zagrebškem hipodromu prejel odpoved v RK Vojvodina, ponovno obiskal Thompsonov koncert v Sinju. Njegova prisotnost je sprožila odzive v medijih.

Azerbajdžanski premier Əli Əsədov je 4. avgusta odpotoval na delovni obisk v Turkmenistan. Na mednarodnem letališču v Türkmenbaşiju ga je pričakal namestnik predsednika kabineta ministrov Turkmenistana Hocamırat Gəldimıradov in drugi uradniki.

Ruanda bo sprejela do 250 ljudi, izgnanih iz ZDA, kot je bilo objavljeno v torek. S tem se je Ruanda pridružila Eswatiniju in Južnemu Sudanu, ki sta že prej sklenila podobne dogovore s Trumpovo administracijo.

Grška vlada premierja Kiriakosa Micotakisa je napovedala strožje ukrepe proti propalestinskim aktivistom, da bi zaščitila izraelske turiste. To sledi incidentom, kot je bil protest na otoku Siros konec julija, kjer so demonstranti preprečili vstop potnikom s križarke, ki je prihajala iz Izraela. Grški minister za obrambo je poudaril, da je preprečevanje vstopa v državo na podlagi izvora rasizem, ki je v Grčiji kazniv.

Nemška vlada je z zadržkom sprejela pobudo nekaterih nemških mest, ki so izrazila pripravljenost sprejeti otroke iz Gaze in Izraela. Poudarili so, da je pomoč trenutno potrebna mnogim, ne le posameznikom, in da je treba pomoč zagotoviti na licu mesta. Kljub temu so nekatera nemška mesta pokazala pripravljenost sprejeti več deset otrok.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je po telefonu pogovarjal z britanskim premierjem Keirjem Starmerjem o kritičnih humanitarnih razmerah v Gazi in nujnosti takojšnje prekinitve ognja. Erdoğan je izrazil podporo prizadevanjem za prekinitev ognja in pozval k dejanjem, ki bi prisilila Izrael. Prav tako je pohvalil Starmerja za izjave glede priznanja Palestine.

V Dresdnu se je začelo sojenje nekdanjemu sodelavcu politika AfD Maximiliana Kraha zaradi suma vohunjenja za Kitajsko. Soobtožena, nekdanje dekle obtoženega, je izjavila, da ni vedela za njegovo vohunsko delovanje. Obtoženi Jian G. naj bi vohunil za Kitajsko, vendar je obtožbe zanikal.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi v prihodnjih dneh obiskal Kijev na povabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kot poroča Turkiye Gazetesi.

Oblasti so sporočile, da so v zapuščeni hiši v mehiški zvezni državi Guanajuato našli razkosane posmrtne ostanke 32 trupel. Identifikacija žrtev še poteka.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanyahu sta opravila telefonski pogovor, že drugega v enem tednu, v katerem sta razpravljala o deeskalaciji napetosti na Bližnjem vzhodu. Rusija ohranja vezi z Izraelom, palestinskimi oblastmi in Hamasom, ki ga Moskva ne označuje za teroristično organizacijo, Putin pa podpira ustanovitev palestinske države. Podrobnosti pogovora niso znane.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil, da Madžarska ne priznava pravnomočne sodbe Suda BiH proti Miloradu Dodiku, in poudaril, da nič ne more biti nad voljo naroda. Dodal je, da je Dodik legitimen in izvoljen voditelj Republike Srbske, ter izrazil močno nasprotovanje Madžarske vmešavanju Bruslja v suverenost.

V Avstraliji so protest zaradi prepovedi shoda premaknili na drug kraj po odločitvi sodišča. V Angliji so aretirali tri osebe na protestu proti priseljevanju v Midlandu. V San Franciscu pa je množica protestnikov napadla agente za priseljevanje, pri čemer je en protestnik, oblečen v kefijo, grozil z nožem agentu in njegovi družini.

Frente de Libertação do Estado de Cabinda – Forças Armadas de Cabinda (FLEC - FLAC) je pozvala Evropsko unijo (EU), naj podpre "samoodločbo in neodvisnost" Cabinde, ozemlja, ki ga nadzoruje Angola in od koder prihaja velik del angolske nafte. FLEC vidi Cabindo kot "zadnjo afriško kolonijo" in poziva mednarodno skupnost k podpori njeni neodvisnosti.

Sekretar za notranje zadeve in odnose v kraljestvu, Eddie van Marum, je med 10. in 15. avgustom opravil delovni obisk na Sint Maartnu, Arubi in Curaçau. To je bilo njegovo prvo potovanje v karibski del kraljestva, odkar je prevzel resor za odnose v kraljestvu.

Ruski veleposlanik v Italiji, Aleksej Paramonov, je v intervjuju za ruski časnik Izvestija izrazil nezaupanje do Italije. Trdi, da sta rusofobija in ukrofilija, ki ju imenuje 'virusa', okužili italijanske elite in poslabšali odnose med državama zaradi konflikta v Ukrajini. Paramonov meni, da se je situacija drastično spremenila zaradi zaostritve odnosov med Rusijo in Zahodom.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je izjavila, da proslava 30. obletnice operacije 'Oluja' na Hrvaškem ter skandiranje ustaških gesel na nogometni tekmi v Splitu predstavljata primer 'vladavine prava v Evropski uniji'. Dodala je, da Hrvaški po tem 'ostane samo še odprtje Jasenovca'. Izpostavila je, da je srhljivo poslušati skandiranje hrvaških navijačev.

Južna Koreja je začela odstranjevati zvočnike, ki so bili uporabljeni za predvajanje K-pop glasbe in poročil proti Severni Koreji ob meji. Ta poteza je del prizadevanj nove južnokorejske vlade za zmanjšanje napetosti s sosednjo državo, ki pogosto izvaja agresivne akcije. Obe državi sta tehnično še vedno v vojnem stanju.

Župan Aten, Haris Doukas, je ostro odgovoril izraelskemu veleposlaniku v Grčiji, Noamu Katzu, zaradi njegovih kritik glede domnevnih antisemitskih grafitov v grški prestolnici. Doukas je zavrnil Katzove "lekcije o demokraciji", pri čemer je poudaril, da jih ne potrebuje od tistih, "ki ubijajo civiliste". Dodatno je Doukas dejal, da ga izraelski veleposlanik "gnusi" in obtožil Izrael genocida v Gazi. Izraelski veleposlanik je pred tem izrazil zaskrbljenost, da se izraelski turisti v Atenah počutijo nelagodno zaradi prisotnosti "organiziranih obrobnih skupin", in kritiziral župana, da ne stori dovolj za zaščito mesta.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izrazil hvaležnost za toplo dobrodošlico pakistanskih uradnikov med svojim obiskom v Pakistanu. Iransko zunanje ministrstvo je prav tako poudarilo, da bo Pezeshkianov obisk pripomogel k odprtju novega poglavja v odnosih med sosednjima državama.

Južna Koreja je začela odstranjevati zvočnike, ki so se uporabljali za predvajanje K-pop glasbe in novic proti Severni Koreji. Ta poteza, ki jo je sprožil novi južnokorejski predsednik Lee Jae-myung, je namenjena umiritvi napetosti med državama.

Južnokorejska vojska je začela z odstranjevanjem propagandnih zvočnikov vzdolž meje s Severno Korejo. Državi sta tehnično še vedno v vojnem stanju, vendar sta že ustavili propagandno oddajanje vzdolž demilitariziranega območja. Ta poteza je del prizadevanj za zmanjšanje napetosti in ponovno vzpostavitev dialoga s Pjongjangom.

Predsednik Salvadorja, Nayib Bukele, je zavrnil kritike glede nedavne odobritve neomejene ponovne izvolitve predsednika v državi. Dejal je, da kritike izhajajo iz dejstva, da je to odločitev sprejela "majhna in revna" država. Kongres, ki ga nadzoruje vladajoča stranka, je hitro sprejel ustavno reformo, ki omogoča neomejeno ponovno izvolitev, podaljšuje mandat s pet na šest let in odpravlja drugi krog volitev.

Interpol preiskuje organizirano pedofilijo znotraj Srbske pravoslavne cerkve (SPC), pri čemer naj bi država, ki je o tem obveščena, a ne ukrepa, postala sokriva v nepravičnosti. V Leskovcu je S.C. obsojen na šest mesecev zapora zaradi napada na policista, ki je 2. avgusta vzdrževal javni red in mir.

Južnokorejske oblasti so začele odstranjevati zvočnike, ki so oddajali propagandne programe proti Severni Koreji, z območja ob meji. To je potrdilo južnokorejsko ministrstvo za obrambo.

Po verbalnem spopadu z nekdanjim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom je Donald Trump zagrozil s premestitvijo jedrskih podmornic, kar je po mnenju nekaterih nepotrebna eskalacija. John Bolton je izjavil, da Trump ne razume delovanja jedrskega mornariškega orožja, kar je sprožilo dodatne kritike in zaskrbljenost glede njegovih izjav.