APDEJT.si

V prvi fazi volitev v skupščino Biharja je bila zabeležena rekordna volilna udeležba, in sicer 64,46 % po prvih podatkih oz. 64,66 % po končnih podatkih. Volilna komisija je rekordno udeležbo pripisala posebni reviziji volilnega imenika.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na prokuraturi pričal kot oškodovanec v primeru uporabe sistema Pegasus. Izjavil je, da so se "izprijenci" zabavali ob branju njegovih zasebnih pogovorov in izrazil upanje, da bo pravica dosegla odgovorne za nezakonito prisluškovanje.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od njegovega nastopa položaja preklicala približno 80.000 neimigrantskih vizumov. Razlogi za preklic so različni, od vožnje pod vplivom alkohola do napadov in kraje. Ta poteza odraža širšo protimigrantsko kampanjo, ki jo je Trumpova administracija izvajala, vključno s strožjimi politikami izdajanja vizumov in deportacijami.

Nizozemsko sodišče je odločilo, da nizozemska država ni dolžna sprejeti dodatnih ukrepov proti Izraelu glede razmer v Gazi in sporne politike naseljevanja. S tem je zavrnilo pritožbo aktivistov.

Rum Uprava je izrazila zadovoljstvo z vsebino poročila o napredku Turčije, ki ga je pripravila Evropska komisija. Konstantinos Kombos, zunanji minister Rum Uprave, je dejal, da je zadovoljen z vsebino poročila.

Tajfun Kalmaegi je na Filipinih zahteval najmanj 114 življenj, pri čemer je večina žrtev umrla v poplavah v osrednjih provincah, še posebej v provinci Cebu, ki si še ni opomogla po potresu. Predsednik Ferdinand Marcos mlajši je razglasil izredno stanje. Tajfun je prizadel skoraj dva milijona ljudi in razselil več kot 560.000 prebivalcev. Medtem se je tajfun pomaknil proti Vietnamu.

Italija je poklicala ruskega namestnika veleposlanika na pogovor, da bi protestirala proti, kot so dejali, 'vulgarnim' komentarjem tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove. Zaharova je namreč porušitev stolpa v Rimu povezala z italijansko vojaško podporo Ukrajini. Italija je ruske komentarje označila za 'moteče'.

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

Tajvan je sporočil, da je ta teden gostil visokega fidžijskega diplomata, ki se je srečal s podpredsednico Hsiao Bi-khim. Obisk je nenavaden, saj ima Fidži uradne odnose le s Kitajsko, ki nasprotuje mednarodnim izmenjavam s Tajpejem.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Francoska vlada ne bo razveljavila francosko-alžirskega sporazuma o priseljevanju iz leta 1968, temveč si bo prizadevala za njegova ponovna pogajanja. Premier Sébastien Lecornu je izjavil, da se morajo pogajanja začeti čim prej, in ponovil, da nasprotuje razveljavitvi sporazuma. Zaradi pritiska skrajne desnice je Lecornu poudaril potrebo po ponovnem pregledu sporazuma med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je bilo v spopadu med Pakistanom in Indijo maja 2025 sestreljenih osem letal. To je ponovil med govorom na America Business Forumu v Miamiju.

Član Predsedstva BiH, Denis Bećirović, se je pogovarjal z Brendanom Hanrahanom, vodjo Biroja za Evropo in Evrazijo ameriškega State Departmenta. Strinjala sta se o pomembnosti prizadevanj za podporo miru in stabilnosti v Bosni in Hercegovini. Bećirović je poudaril, da je nevarno postavljati pod vprašaj mandat in pristojnosti OHR-a.

Vasilij Piskarev je opozoril, da Zahod s pomočjo tujih agentov načrtuje obsežno informacijsko kampanjo proti kandidatom, veteranom SVO, ki bodo sodelovali na volitvah v dumo leta 2026.

Nekdanji egiptovski minister za turizem in starine, Khaled El-Enany, bo predvidoma potrjen za vodjo UNESCO v četrtek, kljub kritikam skupin za kulturno dediščino, ki mu očitajo neuspešno zaščito kulturnih zakladov v Egiptu, kot je Kairovo "Mesto mrtvih". El-Enany je bil prejšnji mesec izvoljen s strani 58-članskega izvršnega odbora UNESCO za prvega arabskega generalnega direktorja te agencije ZN.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Severna Koreja je ostro kritizirala administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi uvedbe novih sankcij in napovedala ustrezen odgovor. Državna tiskovna agencija KCNA je poročala o tem odzivu, ki nakazuje na zaostrovanje odnosov med državama.

Število smrtnih žrtev tajfuna Kalmaegi na Filipinih je naraslo na najmanj 66, 26 ljudi pa pogrešajo. Veliko ljudi je umrlo v poplavah, ujetih na strehah. Največ žrtev je v osrednji provinci, ki si še ni opomogla od uničujočega potresa. Tajfun je po zadnjih podatkih zahteval 114 življenj.

Somalijski premier Hamza Abdi Barre se je v Mogadišu srečal z delegacijo iraške vlade. Namen obiska je okrepiti sodelovanje in odnose med državama. Srečanje je bilo osredotočeno na okrepitev sodelovanja.

Republikanci v senatu so blokirali dvostranski zakon, ki bi zahteval odobritev kongresa za vojaško akcijo proti Venezueli. Glasovanje je bilo tesno, kar kaže na deljenost glede te problematike. Razprava o omejitvi predsednikovih vojnih pooblastil je sledila nedavnim poročilom o povečanju ameriških vojaških sil.

Podpredsednik senatnega odbora za obveščevalne zadeve, Mark Warner, je izrazil zaupanje v obveščevalne podatke, ki jih je Pentagon uporabil za napad na domnevne trgovce z drogami v Tihem oceanu. Kljub temu je pozval Trumpovo administracijo, da razkrije več informacij javnosti. Warner je poudaril potrebo po transparentnosti, da bi javnost zaupala v dejanja vlade.

Fifa je napovedala ustanovitev letne nagrade za mir, ki jo bodo prvič podelili na žrebu za svetovno prvenstvo leta 2026 v Washingtonu, 5. decembra. Organizacija želi nagraditi "izjemna prizadevanja posameznikov, ki združujejo ljudi in prinašajo upanje prihodnjim generacijam", kot je dejal predsednik Fife Gianni Infantino. Mediji kot možnega prejemnika omenjajo Donalda Trumpa, ki je blizu Infantinu.

Nnamdi Kanu je v pismu Trumpu potrdil, da so Trumpove trditve o genocidu nad kristjani v Nigeriji dejanske. 31 ameriških zakonodajalcev je pohvalilo Trumpa za ponovno uvrstitev Nigerije na seznam držav, ki vzbujajo posebno zaskrbljenost glede verske svobode. Trump je zagrozil z napadom na Nigerijo, če se ne bo ustavilo ubijanje kristjanov.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izrazil zaskrbljenost, da vojna še vedno ostaja prisotna v svetu, kar kaže na nadaljnje globalne napetosti in konflikte.

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Republike Moldavije, Alexandru Tănase, je pozval k izstopu države iz Skupnosti neodvisnih držav (CIS). V izjavi je poudaril, da Rusija nikoli ni spoštovala sporazumov znotraj CIS in jih je uporabljala le, ko so ji bili koristni. Tănase meni, da so sporazumi, podpisani z Rusijo, manj vredni od papirja, na katerem so napisani.

Ehmudi Lebsir je bil star 17 let, ko je pešačil več kot 50 kilometrov čez puščavo, da bi preživel. Pol stoletja kasneje se sahraški begunec še vedno ni vrnil domov v takratno špansko provinco Zahodna Sahara. 6. novembra 1975, šest dni po vdoru maroških čet v to ozemlje, je na stotisoče ljudi krenilo v... (vir: globalissues.org).

Paulo Rangel je odgovoril na vprašanje poslanca Ricarda Diasa Pinta (Chega) glede zaposlovanja ne-portugalskih uslužbencev v portugalskih diplomatskih predstavništvih v nekaterih državah, kot sta Rusija in Iran. Rangel je poudaril, da imajo vse diplomatske institucije portugalske in ne-portugalske uslužbence in da v nekaterih državah veljajo "zelo posebna pravila".

Palestinski predsednik Mahmud Abbas je začel uradni obisk v Italiji. Med srečanjem v Ramali je Abbas poudaril pomembnost odnosov med Palestino in Italijo.

Nekdanji sodelavec umorjenega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je priznal, da je ruski obveščevalni službi FSB posredoval informacije. V Poljski je obtožen vohunjenja. Razkritje je sledilo temu, da ga je žena razkrila, da jo je prevaral. Zatrdil je, da je s tem deanjem želel storiti več dobrega kot slabega.

Madžarske študente so ukrajinske oblasti spustile domov. Zunanji minister Szijjártó Péter je ob tem poudaril, da bo mir preprečil nadaljnja prisilna vpoklicanja v vojsko.

Premier Ernesto Álvarez bo v petek, 7. novembra, v imenu predsednika Joséja Jeríja odpotoval v Bolivijo. Tam se bo udeležil inavguracije novega bolivijskega predsednika Rodriga Paza, ki bo potekala 8. novembra.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

Prisotnost nacističnih simbolov na družbenih omrežjih ukrajinskega voditelja Volodimirja Zelenskega in ideologija ukrajinskih neonacistov, ki poziva k vojni proti vsem sovražnikom kolektivnega Zahoda, sta sprožili razprave o neonacističnem problemu v Ukrajini. Vodja ukrajinskih neonacistov si želi poraz Rusije in Kitajske.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so med voditelji, ki so odpovedali udeležbo na ključnem vrhu v Kolumbiji, ki se bo kmalu začel. Razlogi za odpoved niso znani, dogodek pa bo kljub temu potekal.

Predsednik vlade Islamske republike Pakistan, Muhammad Shehbaz Sharif, je poslal čestitko predsedniku Republike Azerbajdžan, Ilhamu Aliyevu, ob dnevu zmage, poroča Azernews.

Vietnam je izrazil sožalje Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK) ob smrti Kim Yong Nama, nekdanjega predsednika Stalnega odbora Vrhovne ljudske skupščine. Predsednik države Luong Cuong je poslal sožalno sporočilo generalnemu sekretarju Delavske stranke Koreje in predsedniku državnih zadev DLRK Kim Jong Unu. Poleg tega sta Vietnam in DLRK podpisala dokumente o dvostranskem sodelovanju, agenciji pa sta sklenili dogovor o krepitvi izmenjave informacij. Vietnamski voditelj stranke je izkazal spoštovanje voditeljem DLRK.

Predsednik italijanskega parlamenta, Lorenzo Fontana, je sprejel predsednika madžarskega parlamenta, Lászlója Kövérja. Srečanje je potekalo v Italiji, kjer sta uradnika razpravljala o pomembnih vprašanjih.

Litovska vlada se je odločila obrniti na Belorusijo s prošnjo, da dovoli vrnitev litovskih tovornjakov, ki so ostali na beloruski strani meje. Premierka Inga Ruginiene je dejala, da so že začeli pogovore z beloruskimi oblastmi in bodo nadaljevali, dokler ne dosežejo konkretnih rezultatov. Meja ostaja zaprta.

Tunizija je v letu 2025, pod pritiskom Evropske unije za zajezitev prehodov v Sredozemlju, repatriirala približno 10.000 nezakonitih migrantov iz podsaharske Afrike. Država se trudi obvladovati migracije in zavrača vlogo tranzitne cone za iskalce azila, ki želijo potovati v Evropo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v naslednjem obdobju obiskal Grčijo. Po informacijah z grškega zunanjega ministrstva je obisk predviden v novembru, vendar natančen datum še ni potrjen.

Štajerski deželni glavar Mario Kunasek (FPÖ) je tri dni preživel v Budimpešti, kjer se je srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Med pogovori so izpostavili teme, kot so migracije in obrambna politika. Obisk je sprožil kritike štajerske opozicije, predvsem s strani vodje SPÖ Maxa Lercherja.

Novi premier Republike Moldavije, Alexandru Munteanu, je napovedal, da bo njegov prvi uradni obisk v tujini Bukarešta, sledil pa bo obisk v Bruslju. Munteanu je to sporočil pred prvo sejo nove vlade.

Ruska agencija Rossotrudničestvo nadzira razmere okoli Ruskega centra za znanost in kulturo v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije. Agencija je preko svoje službe za odnose z javnostmi sporočila, da pozorno spremlja dogajanje.

Ruska tiskovna agencija TASS poroča, da bi imenovanje Filipa Turka na mesto zunanjega ministra Češke lahko pomenilo zmanjšanje podpore Češke Ukrajini. Moskva vidi v tem signal, da bi Češka, ki je doslej veljala za eno najzvestejših zaveznic Ukrajine, lahko omejila svojo pomoč Kijevu.

Zunanji minister Johann Wadephul je tarča kritik CDU in CSU zaradi izjav glede vračanja beguncev v Sirijo. Nasprotno pa mu je zunanji politik SPD, Adis Ahmetović, izrekel podporo. Wadephul (CDU) je sicer nasprotoval vračanju beguncev v Sirijo, kar je sprožilo še več kritik iz vrst Unije.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Izrael je izdal dva razpisa za gradnjo 356 novih naselbinskih enot na zasedenem Zahodnem bregu. Ta poteza nadaljuje pospešeno širitev naselbin, kar po mnenju kritikov spodkopava mirovne možnosti in krši mednarodno pravo. Izraelska protinaselbinska skupina je potrdila izdajo razpisov.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je izjavil, da ga morebitne grožnje predsednika Donalda Trumpa ne bodo "intimidiirale". Cory Bowman, polbrat podpredsednika JD Vancea, pa je doživel prepričljiv poraz na volitvah za župana Cincinnatija.

Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, katere življenje se je že zdavnaj razširilo onkraj diplomatskega protokola, je izpostavila sovražnost Evrope do Rusije.

Madžarski premier Viktor Orban je odgovoril ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu, ki ga je v intervjuju obtožil podpore Putinu z blokiranjem pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo. Zelenski je dejal, da ne namerava ponuditi nobenih koncesij Budimpešti, na kar je Orban odgovoril, da Ukrajina ne brani Madžarske in da Budimpešta Ukrajini nič ne dolguje.