Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical namestitev enot nacionalne garde v več mestih po Združenih državah Amerike, kjer so potekali množični protesti. Trump je svojo odločitev naznanil prek družbenih omrežij in ob tem poudaril, da se bodo enote po potrebi vrnile, če bi se varnostne razmere ponovno poslabšale. Ukrep prihaja v času, ko se intenzivnost protestov, ki so sledili smrti Georgea Floyda, ponekod umirja. Nacionalna garda je bila prvotno aktivirana za pomoč lokalnim organom pregona pri obvladovanju nemirov, ki so v nekaterih mestih prerasli v nasilje in plenjenje. Odločitev o umiku nakazuje na premik v strategiji zvezne vlade, ki se zdaj zanaša na oceno, da lokalne policijske sile lahko same vzdržujejo javni red in mir. Kljub umiku napetosti v državi ostajajo visoke, vprašanje policijskega nasilja in sistemskega rasizma pa še naprej polni javni prostor.

Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.

Na iranskem otoku Kiš je v začetku decembra potekal maraton, na katerem je sodelovalo več sto žensk. Udeleženke so nosile majice in pajkice ter imele spuščene lase, kar pomeni odstop od strogih pravil oblačenja, ki veljajo v Iranu.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Iran je Združenim narodom poslal uradno protestno noto zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških udarih proti Iranu in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija uvedle policijsko uro, potem ko so se pretekli protesti sprevrgli v nasilje, v katerem so po poročanju državnih medijev umrle štiri osebe. Latakija, ki velja za ključno oporišče alavitske manjšine, je bila prizorišče nemirov, ki so se stopnjevali več dni, preden so oblasti v torek uradno omejile gibanje prebivalstva. Ukrep je bil uveden z namenom stabilizacije razmer v mestu, ki ima velik strateški in politični pomen za sirski državni vrh. Poročila navajajo, da so sirske oblasti policijsko uro razglasile kot neposreden odziv na eskalacijo napetosti. Varnostne sile so v mestu okrepile svojo prisotnost, da bi preprečile nadaljnje spopade in morebitne nove žrtve med protestniki in pripadniki varnostnih organov. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodni opazovalci spremljajo odziv države na civilne nemire.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

V ponedeljkovem spopadu med turško policijo in pripadniki Islamske države v severozahodni Turčiji je bilo ranjenih sedem policistov. Po spopadu, v katerem so bili ubiti trije policisti in šest militantov, je turška policija v torek v operaciji proti Islamski državi pridržala 110 osumljencev.

Po tem, ko je Izrael priznal Somaliland, so prebivalci regije organizirali proteste, da bi izrazili svoje nasprotovanje prisotnosti Izraela v regiji.

V severozahodni Turčiji je prišlo do spopadov med pripadniki Islamske države in policijo. V spopadih so bili ubiti trije policisti in šest militantov Islamske države. Poleg tega je bilo ranjenih sedem policistov.

V Siriji prihaja do nasilja po strmoglavljenju Bašarja al-Assada decembra 2024. Protesti alavitov, katerih pripadnik je bil tudi Assad, so tokrat sprožili nasprotne proteste, poročajo o smrtnih žrtvah.

Ruske varnostne sile so v Sankt Peterburgu aretirale približno 70 pripadnikov verske sekte, ki so molili za ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ukrajinsko vojsko. Samostojna spletna stran Holod je poročala, da so pripadnike aretirali zaradi proukrajinskih molitev.

Indija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi nenehnih sovražnosti in nasilja nad manjšinami v Bangladešu, vključno s Hindujci, kristjani in budisti. Indijska vlada je obsodila linčanje hindujskega moškega in poudarila, da pozorno spremlja dogajanje v državi. Napetosti med državama se povečujejo, kar se odraža tudi v protestih in napadih na diplomatska predstavništva.

Pakistan je poklical britanskega namestnika visokega komisarja zaradi protesta v Bradfordu, kjer so bile izrečene "provokativne" izjave proti pakistanskemu civilnemu in vojaškemu vodstvu. Pakistansko zunanje ministrstvo je zahtevalo preiskavo ženske, ki je na shodu omenjala smrt pakistanskega načelnika generalštaba.

Štirje člani skupine Palestine Action v Združenem kraljestvu nadaljujejo gladovno stavko v zaporu, medtem ko protesti v Južni Afriki opozarjajo na nevarnost za njihova življenja. Aktivisti opozarjajo na dolgo zgodovino gladovnih stavk kot obliko protesta.

Republikanci so postali zaskrbljeni glede vključevanja nepriljubljenega Trumpa v kampanje za vmesne volitve. Zaveznik Keira Starmerja, Imran Ahmed, vodja Centra za boj proti digitalnemu sovraštvu (CCDH), je sprožil pravni postopek proti Trumpovi administraciji, ker mu je grozila deportacija zaradi pritiska na tehnološka podjetja, da bi cenzurirala mnenja.

Odnosi med Indijo in Bangladešem so se zaostrili, potem ko so v New Delhiju izbruhnili protesti zaradi linča hindujskega delavca v Dhaki. Bangladeš je poklical na pogovor indijskega veleposlanika, potem ko so protestniki poskušali vdreti na bangladeško visoko komisijo. Protesti so izbruhnili zaradi smrti hindujskega moškega, ki je bil obtožen bogokletstva in ubit 18. decembra, kar je povzročilo aretacijo sedmih oseb in porast protindijskega razpoloženja v Bangladešu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se sooča s številnimi izzivi, vključno s kritikami zaradi povezav z Jeffreyjem Epsteinom, pravnimi postopki v New Yorku in preiskavami glede ravnanja z dokumenti. Republikanski senatorji priznavajo nizko zakonodajno učinkovitost kongresa. George Conway, znan kritik Trumpa, pa se poteguje za sedež v kongresu kot demokrat. Medtem se pojavljajo vprašanja o Trumpovi kognitivni sposobnosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek pozno zvečer na svojem omrežju Truth Social ostro napadel časopis New York Times, ki ga je označil za resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav. Trump je časnik obtožil širjenja laži in namernih napačnih predstavitev, kar je povezano s člankom, ki podrobno opisuje njegovo desetletno razmerje z Jeffreyjem Epsteinom.

Greta Thunberg je bila aretirana v Londonu med protestom v podporo zaprtim aktivistom Palestine Action, ki so na gladovni stavki. Kasneje je bila izpuščena proti varščini.

V Pakistanu se politične razmere umirjajo, saj tako vladni kot opozicijski voditelji izražajo obžalovanje nad trenutnim stanjem in razmišljajo o pogovorih kot rešitvi iz politične krize. Maulana Fazlur Rehman predlaga nove volitve kot izhod iz pat pozicije, saj meni, da prejšnje volitve niso odražale volje ljudstva. Medtem pa se Gvineja pripravlja na prve predsedniške volitve po vojaškem udaru leta 2021, kjer analitiki pričakujejo zmago voditelja hunte, generala Mamadija Doumbouya, ki je omejil opozicijo in kritike.

Bangladeš je zaradi naraščajočih napetosti z Indijo ustavil izdajanje viz v svoji visoki komisiji v New Delhiju in na misiji v Tripuri. Prav tako je Bangladeš poklical indijskega veleposlanika zaradi varnostnih pomislekov glede svojih misij v Indiji in poročil o napadih nanje.

Greta Thunberg je bila aretirana v Londonu med protestom v podporo pro-palestinskim gladovnim stavkajočim, je sporočila kampanja Defend Our Juries. Thunbergova je držala napis z besedami: "Podpiram palestinske zapornike. Nasprotujem genocidu."

Greto Thunberg so aretirali v središču Londona med demonstracijami v podporo palestinskim aktivistom, ki so gladovno stavkali. Aretacijo so potrdili različni viri, vključno s Sky News in drugimi mednarodnimi mediji.

Ruandske varnostne sile (RSF) so se udeležile športnih aktivnosti z lokalnim prebivalstvom v provinci Cabo Delgado v Mozambiku. Po šestih letih bo kolesarska dirka Tour du Rwanda leta 2026 ponovno potekala v Nyamirambu. Ruanda je sprejela 143 učiteljev iz Zimbabweja, ki bodo pomagali izboljšati kakovost izobraževanja. V Gatsibu pa je program 'Papa Rumuri' spodbudil moške k aktivnejši vlogi v zgodnjem otroštvu.

V Bačkem Petrovcu so se zbrali nezadovoljni državljani slovaške narodnosti v Vojvodini, da bi protestirali ob obisku slovaškega predsednika Petra Pellegrinija. Protest so spremljale tudi policijske enote, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo, ker jih policija potiska in trdi, da ogrožajo varnost.

Indija je zavrnila trditve bangladeških medijev o protestu pred svojim visokim komisariatom v New Delhiju, ki se je nanašal na linčanje hindujca Dipuja Chandra Dasa, in jih označila za 'zavajajočo propagando'. Indijsko zunanje ministrstvo je poklicalo bangladeškega visokega komisarja v Indiji, Riaza Hamidullaha, da bi izrazilo zaskrbljenost. Zaradi nasilnega napada blizu misije v Chittagongu je Indija začasno ustavila izdajanje vizumov. Šejka Hasina je obtožila Yunusovo začasno vlado za sovražnost do New Delhija in izrazila zaskrbljenost glede varnosti indijskih diplomatov.

V Londonu se je zbralo več deset ljudi, ki so pozivali k izpustitvi palestinskih zapornikov, ki jih zadržuje Izrael.

Leto 2025 so zaznamovali številni pomembni dogodki, med drugim vrnitev Donalda Trumpa na oblast, krhko premirje v Gazi, vojna v Ukrajini in Sudanu, izvolitev novega papeža ter protesti generacije Z po svetu. Poudarek je bil tudi na velikih naložbah v umetno inteligenco.

V Avstraliji so se zbrali tisoči žalujočih na plaži Bondi ob obletnici tedna dni od antisemitskega napada. Parlament Novega Južnega Walesa bo obravnaval novo zakonodajo, ki bo omejevala proteste in prepovedovala sovražni govor, vključno s frazo 'globalizirajte intifado'.

Predstavniški dom ameriškega Kongresa je sprejel Zakon o demokraciji in blaginji Zahodnega Balkana, ki kritizira stanje demokracije, volilne procese in korupcijo v Srbiji. Zakon, del širšega Zakona o avtorizaciji nacionalne varnosti za leto 2026, predvideva sankcije za politične voditelje, vpletene v korupcijo. Bela hiša je napovedala, da bo predsednik Trump zakon podpisal, ko bo potrjen v Senatu.

Iransko zunanje ministrstvo je v Teheranu poklicalo ciprskega veleposlanika zaradi protestov proti vmešavanju v iransko ozemeljsko celovitost, zlasti glede treh otokov v Perzijskem zalivu.

Na podelitvi nagrad svetovnega tekmovanja v čaju v Franciji so kitajski udeleženci protestirali, ker je organizator izpostavil Tajvan in njegovo zastavo.曾莉敏, nagrajena pridelovalka čaja iz okrožja Miaoli, je dejala, da je bila ob takšnem političnem incidentu na mednarodnem dogodku presenečena.

Moskovsko sodišče je na zahtevo Generalne prokurature Rusije razglasilo pank skupino Pussy Riot za ekstremistično organizacijo. Kot razlog za tožbo so navedli akcije skupine, ki naj bi ogrožale varnost države.

Švicarski pevec Nemo, zmagovalec Evrovizije 2024, je napovedal, da bo vrnil zmagovalno trofejo Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) v znak protesta proti udeležbi Izraela na tekmovanju. Nemo je dejal, da se ne počuti več, da bi trofeja morala biti na njegovi polici, saj meni, da udeležba Izraela, glede na njegovo ravnanje v vojni proti Hamasu v Gazi, kaže na neskladnost med ideali Evrovizije in odločitvami organizatorjev.

Med protesti v Amsterdamu pred koncertno dvorano Concertgebouw, kjer je nastopil izraelski pevec Shai Abramson, so protestniki prižigali dimne bombe in metali ograje. Policija je posredovala in ločevala propalestinske in pro-izraelske protestnike.

Indija je zavrnila trditve bangladeške vlade in poudarila, da nikoli ni dovolila uporabe svojega ozemlja za dejavnosti, ki bi škodovale interesom Bangladeša. Indija je pozvala k mirnim volitvam v Bangladešu, potem ko je bangladeško zunanje ministrstvo poklicalo indijskega odposlanca v Dhaki zaradi izjav nekdanje premierke Sheikh Hasine na indijskih tleh in aktivnosti članov Awami League v Indiji.

Nekdanji predsednik Hondurasa in koordinator vladajoče stranke Libertad y Refundación (Libre), Manuel Zelaya, je pozval svoje privržence k mobilizaciji v podporo kandidatom, ki zahtevajo razveljavitev splošnih volitev, ki so potekale 30. novembra. Zelaya je volitve označil za "fraudulentne procese".

Romunski podpredsednik vlade Cătălin Predoiu je v Washingtonu prejel nagrado International Public Service Award na Gali Alianța 2025 za prispevek k pravni državi in romunsko-ameriškemu partnerstvu. Medtem so v Bukarešti potekali protesti, na katerih so demonstranti že tretji večer zapored zahtevali njegov odstop.

Mednarodne skupine za človekove pravice so obsodile ponovno aretacijo Nobelove nagrajenke za mir Narges Mohammadi v Iranu. Iranske oblasti so jo aretirale skupaj z drugimi aktivisti med protestom in trdijo, da je bil namen aretacije zaščititi jih pred trdolinijaši, kar aktivisti zanikajo. Nobelov odbor je aretacijo obsodil in pozval k njeni takojšnji izpustitvi.

Islandija se je kot peta država pridružila Španiji, Nizozemski, Irski in Sloveniji pri bojkotu Evrovizije 2026 zaradi udeležbe Izraela. Islandski nacionalni radiotelevizijski zavod RÚV je uradno napovedal bojkot v znak protesta proti odločitvi Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

Iranske varnostne sile so Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohammadi in najmanj osem drugih aktivistov aretirale v Mashhadu med spominsko slovesnostjo. Norveški Nobelov odbor je aretacijo obsodil kot brutalno. Med aretacijo so jo varnostni agenti v množici vlekli do avtomobila.

Islandija je postala peta država, ki bo bojkotirala Evrovizijo 2026 na Dunaju zaradi udeležbe Izraela. Pred tem so bojkot napovedale že Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija.

Štiri države – Irska, Španija, Nizozemska in Slovenija – so se umaknile iz Evrovizije 2026 zaradi sodelovanja Izraela. Zmagovalec Evrovizije 2024, švicarski pevec Nemo, je vrnil zmagovalno trofejo v znak protesta proti dovoljenju Izraelu za tekmovanje.

Hamas je ostro obsodil grožnje izraelskega ministra Itamarja Ben Gvirja, da bo odstranil grob šejka Izz ad-Din al-Kassama, in to označil za »nezaslišan napad na svetost in kršitev svetih krajev«. Hamas je poudaril, da to dejanje predstavlja nevarno eskalacijo in kršitev vseh mednarodnih norm.

Islandija se je odločila bojkotirati Pesem Evrovizije 2026 na Dunaju, s čimer se je pridružila Španiji, Irski, Sloveniji in Nizozemski. Odločitev je bila sprejeta zaradi odobritve sodelovanja Izraelu s strani Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

Islandija se je pridružila Španiji, Irski, Sloveniji in Nizozemski pri bojkotu Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Islandija je že prejšnji teden zahtevala glasovanje o sodelovanju Izraela.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Predsednica Hondurasa, Xiomara Castro, je ob kaotičnem štetju glasovnic po predsedniških volitvah 30. novembra opozorila na poskus 'volilnega udara'. Na ulice glavnega mesta Tegucigalpa so se zgrnile množice protestnikov, ki zahtevajo jasno sliko o izidu volitev. Volitve so zaznamovale tehnične težave, neutemeljene obtožbe o prevarah in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi financiranja države.