Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje bo potekalo na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se je z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod, Weikoffom, in zetom predsednika Trumpa, Kushnerjem, pogovarjal o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje je trajalo približno eno uro, pogovarjali pa so se o različnih oblikah, srečanjih in časovnicah.

Po novih informacijah iz ruskih virov je Kremelj Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in maloadekvatnega človeka zaradi njegovih božičnih izjav, v katerih je izražal želje po smrti.

Armin Laschet je predlagal, da Nemčija in Francija skupaj sprožita pobudo za vzpostavitev dialoga z Moskvo glede rešitve konflikta v Ukrajini. Evropa je skupaj z Ukrajino pripravila načrt za prekinitev ognja, vendar ZDA ohranjajo stike z Moskvo, kar ne vzbuja odobravanja pri vseh.

Nemški politolog Stefan Fröhlich je izjavil, da Zelenski zaman pričakuje podporo ZDA za svoj načrt mirovne rešitve konflikta v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na kompromise v ključnih pogajalskih točkah, ki so ogrožale mirovni proces z Moskvo. S tem je odgovornost za nadaljnji potek dogodkov prenesel na Rusijo in njenega voditelja Vladimirja Putina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da so ZDA še naprej zavezane doseganju mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Zelenski je bil obveščen o pogovorih ukrajinskih predstavnikov z ameriško stranjo in računa na nadaljnje sodelovanje. Pripravljajo se tudi osnutki mirovnega sporazuma.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se ZDA približale rešitvi ukrajinskega konflikta bolj kot kdaj koli prej in da bi se lahko kriza rešila v naslednjih 90 dneh. Opozoril je tudi, da bo zima v Ukrajini surova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v telefonskem pogovoru z predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zahvalil EU za podporo Ukrajini od začetka ruske invazije. Zelenski je izrazil hvaležnost za vso pomoč in angažiranost, ki jo je EU izkazala Ukrajini.

Moskovsko sodišče je заоčno odredilo aretacijo nekdanjega svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova zaradi obtožb o "оправдании terorizma". Zahtevo za aretacijo je vložila preiskovalna služba.

Kremelj je izrazil dvom glede trditev ameriškega podpredsednika JD Vancea o "preboju" v ukrajinskih pogajanjih, pri čemer tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pravi, da Rusija želi pojasnila. Hkrati Kremelj zanika, da bi pogovori med Rusijo in ZDA v Miamiju o reševanju konflikta v Ukrajini predstavljali preboj, kot poroča Izvestija.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo nad "počasnim napredkom" v pogajanjih z ZDA glede načrta za zaustavitev vojne v Ukrajini. Moskva je obtožila nekatere države "zlonamernih poskusov", da bi spodkopale pogajanja. Kljub temu je Rusija izrazila pripravljenost za sklenitev sporazuma o nenapadanju z Evropsko unijo in zvezo NATO.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da sta Rusija in Ukrajina bližje sklenitvi mirovnega sporazuma kot kdaj koli prej. Po njegovih besedah je verjetnost dogovora zelo visoka, vendar ostaja še nekaj težkih vprašanj, predvsem glede ozemelj v Donbasu in prihodnosti rusko govorečih prebivalcev.

Evropske države naj bi bile po pisanju turškega časnika dikGazete v obupu zaradi močnega položaja Rusije v pogajanjih o rešitvi konflikta v Ukrajini. Zahod naj bi bil v paniki.

Finski politik Armando Mema je pozval ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, naj po izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina razmisli o izvedbi predsedniških volitev v Ukrajini. Mema meni, da bi moral Zelenski sprejeti predlog o prekinitvi ognja.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil dvom o tem, kdo je začel vojno v Ukrajini, in kritiziral zahodne voditelje zaradi podpore Kijevu. Orban meni, da voditelji EU svojo podporo upravičujejo s tem, da Ukrajino prikazujejo kot majhno, napadeno državo, kar po njegovem mnenju ni povsem točno.

Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je odpotoval v Miami na srečanje s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom ter svetovalcem Bele hiše, Jaredom Kushnerjem. Srečanje naj bi potekalo v okviru pogajanj za iskanje mirovne rešitve v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi morali biti evropski voditelji in Ukrajina pripravljeni na neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, če mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA ne bi uspela. Macron meni, da je napočil čas za obnovitev dialoga s Putinom, da bi našli okvir za ponovno vzpostavitev pogovorov. Poudaril je, da mora biti Evropa vključena v pogajalski proces za trajen in pravičen mir.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je pozval Ukrajino, naj "hitro" doseže dogovor o končanju vojne z Rusijo. Njegov poziv prihaja pred novimi pogovori, ki naj bi potekali konec tedna v Miamiju. Trump je opozoril, da Rusija ob vsakem odlašanju spremeni svoje stališče.

Ameriška vlada zaostruje pritisk na Ukrajino v pogajanjih o miru. Donald Trump poziva Kijev k premikom, medtem ko Vladimir Putin organizira javno promocijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro dogovori o končanju vojne z Rusijo. Pred srečanji med ZDA in Rusijo je Trump izrazil upanje, da se bo Ukrajina hitro premaknila, saj meni, da bi lahko časovna izguba spremenila stališče Rusije. V Miamiju se bodo ta konec tedna odvijali pogovori o miru v Ukrajini.

ZDA naj bi ovirale prizadevanja EU za zaseg ruskih sredstev, kar ovira Trumpove poskuse rešitve konflikta v Ukrajini. Medtem Velika Britanija skuša prepričati EU, da prevzame nadzor nad zamrznjenimi ruskimi sredstvi, s ciljem spodkopati Trumpove mirovne pobude in podaljšati konflikt "do zadnjega Ukrajinca", trdi ruska obveščevalna služba SVR. Po začetku ruske specialne vojaške operacije leta 2022 so zahodni podporniki Kijeva zamrznili približno 300 milijard dolarjev ruskih suverenih sredstev, od tega je 246 milijard dolarjev imobiliziranih v državah članicah EU.

Vodja CDU, Friedrich Merz, se je v zvezi z zamrznjenim ruskim premoženjem obrnil na Belgijo. Hkrati pa je nemški kancler Olaf Scholz na vrhu EU v Bruslju pred pomembnim preizkusom svoje evropske vodstvene vloge, kjer se bori proti morebitnemu neuspehu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost glede načrtovanih volitev v Ukrajini in opozoril na možnost, da bo Zahod poskušal orkestrirati njihov izid. Lavrov se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti izvedbe volitev v Ukrajini in dodal, da je Rusija pripravljena na vse scenarije.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Mednarodna komisija za zahteve Ukrajine nima pravne podlage za Rusijo in da gre za poskus ekspropriacije ruske lastnine. Kremelj se pripravlja na stike z ZDA, da bi preveril, kako sta Zelenski in Kijev spremenila ameriški mirovni načrt Donalda Trumpa.

Po poročanju Politica naj bi se predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije ta konec tedna sestali v Miamiju in razpravljali o možnostih za ureditev konflikta v Ukrajini. Viri blizu dogajanju so potrdili, da so pogovori načrtovani.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenka je predstavil svoj načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Podrobnosti načrta niso znane, vendar Lukašenka trdi, da bi lahko pripomogel k trajni rešitvi.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Razpravljala sta o nadaljnji podpori Ukrajini in napredku pri mirovnih pogajanjih. Strinjala sta se, da je v skupnem interesu, da dogovor Ukrajini prinese dostojen mir. Zelenski se je Češki in njenim državljanom zahvalil za dolgoletno podporo.

Kremelj pričakuje, da bodo Združene države Amerike obvestile Rusijo o izidu pogovorov z Ukrajino in Evropsko unijo glede ukrajinske krize. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je nakazal pripravljenost na pogajanja o prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini, kar je prej veljalo za nesprejemljivo. Rusija naj bi tudi vedela za načrte o novih sankcijah.

Pred vrhom EU v Bruslju je kancler Merz v Bundestagu podal vladno izjavo, v kateri je poudaril, da Nemčija ni »žogica za igranje« velikih sil in da mora imeti Evropa še naprej pomembno vlogo v svetu. V izjavi se je osredotočil predvsem na vprašanje ruskega denarja.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da Ukrajina ne bi smela buditi "spečega medveda" v Rusiji. Poudaril je, da ukrajinski režim ne bi smel "zapirati ust" rusko govorečemu prebivalstvu in da je konflikt izbruhnil, ker so skušali utišati rusko govoreče državljane in sežigali ljudi, ki so jih imeli za sovražnike.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v Bratislavi izjavil, da bi bilo diabolično svetovati Ukrajini, naj nadaljuje boj proti ruski invaziji, medtem ko potekajo pogovori o končanju konflikta. Opozoril je, da imajo pozivi iz Evropske unije, naj Ukrajina ne sprejme določenih pogojev v mirovnih pogajanjih, smrtonosne posledice in povzročajo nove žrtve.

Predsednica Moldavije Maia Sandu in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se srečala v Haagu, kjer sta razpravljala o situaciji na fronti in prizadevanjih obeh držav za vstop v Evropsko unijo. Srečanje je potekalo ob robu ustanovitve Mednarodne komisije za odškodnine za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nizozemskem parlamentu pozval k podpori prizadevanjem, da bi Rusija pravno odgovarjala za svoja dejanja v Ukrajini. Poudaril je, da mora biti pravičnost osrednjega pomena pri končanju vojne in pozval poslance, da podprejo prizadevanja za zagotovitev te odgovornosti.

V Haagu je 35 držav podpisalo sporazum o ustanovitvi mednarodne komisije za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki so nastali zaradi vojne v Ukrajini. Komisija, ki bo delovala pod okriljem Sveta Evrope in imela sedež v Haagu, bo obravnavala individualne odškodninske zahtevke, katerih je trenutno že več kot 86.000.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za iransko medijsko korporacijo »Gosteleradio Iran« dejal, da je Evropa s svojim pristopom do konflikta v Ukrajini podobna zdravniku-dvoživki.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se strani v Ukrajini približujejo rešitvi konflikta in da so pogovori z evropskimi voditelji o tej temi potekali zelo dobro. Opozoril je, da se udeleženci v pogovorih o reševanju konflikta v Ukrajini večkrat spreminjajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Haagu nagovoril nizozemski parlament in ponovil poziv k nadaljnji podpori Evrope Ukrajini v spopadu z Rusijo.

Turški zunanji minister je izjavil, da se delo Turčije v Siriji šele začenja. Obenem je poudaril, da je Istanbul edino mesto za neposredne pogovore med Moskvo in Kijevom, ter izrazil pripravljenost Ankare, da ponovno vzpostavi 'mirovno mizo' za končanje ukrajinske krize.

Politični analitik meni, da je Putin bolj prestrašen kot kdaj koli prej, zaradi česar ne odstopa od svojih zahtev v pogajanjih z Ukrajino, medtem ko je Zelenski pripravljen na kompromise.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ocenil, da si ameriški predsednik Donald Trump in njegova administracija iskreno prizadevata za mirno rešitev konflikta v Ukrajini in vlagata aktivne napore v to smer. Peskov je to izjavil novinarjem.

Po podatkih iz oktobra 2025 je v državah Evropske unije začasno zaščito našlo več kot milijon ukrajinskih državljanov. Največ jih je sprejela Nemčija (1.229.960), sledijo Poljska (965.005) in Češka (393.005). Na Hrvaškem je trenutno 28.070 ukrajinskih beguncev.

Odpuščeni podpolkovnik ameriške vojske, Daniel Davis, je na družbenem omrežju X kritiziral izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede mirovnih pogajanj za rešitev konflikta v Ukrajini.

Vladimir Putin, obkrožen z ljudmi, ki se z njim vedno strinjajo, ne vidi razloga za resnične koncesije glede Ukrajine. Po mnenju Kremlja vojna poteka po načrtih.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je znotraj Nata prišlo do razkola. Po njegovih besedah se Združene države Amerike zavzemajo za mir, medtem ko je Evropa naklonjena vojni. Orban je komentiral tudi izjave generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja o pripravah na vojno z Rusijo in opozoril na nepredvidljive posledice morebitne zaplembe ruskega premoženja na Zahodu za Evropsko unijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan sta se nedavno srečala v Turkmenistanu, kjer sta se pogovarjala približno uro in pol. Kremelj je sporočil, da sta se voditelja dotaknila zelo občutljivih tem, predvsem glede Ukrajine. Podrobnosti srečanja nakazujejo morebitna prizadevanja za dosego miru v Ukrajini.

Kremlj se je odzval na poročanje časnika The New York Times, da so se »ugledni Rusi« obrnili na predsednika Vladimirja Putina s prošnjo za »rehabilitacijo« Ivana Urganta in njegovo vrnitev na Prvi kanal. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je komentiral te informacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi bilo premirje med Ukrajino in Rusijo na trenutnih frontnih linijah pravična rešitev. Hkrati so v Berlin prispeli ameriški odposlanci, da bi nadaljevali pogovore o dogovoru za končanje vojne v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi po poročanju nemškega Bilda okrepil pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi ga prisilil k popuščanju glede rešitve za Ukrajino. Bivši uslužbenec Cie, Ray McGovern, je dejal, da bi popolna ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči Ukrajini lahko prisilila Zelenskega k sprejetju Trumpovega načrta.