Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Ruske sile so v nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa ranile šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Po navedbah vodje regionalne vojaške uprave Oleha Kiperja so droni zadeli štiri stanovanjske objekte in povzročili znatno škodo na civilni energetski infrastrukturi, zaradi česar je približno 120.000 ljudi ostalo brez oskrbe z električno energijo. Napad predstavlja del širše ruske strategije stopnjevanja zračnih napadov na urbana središča in kritično infrastrukturo po vsej državi. Odesa, ki je ključno pristanišče ob Črnem morju, se od začetka ruske agresije nenehno spopada z raketnim in letalskim obstreljevanjem. Lokalni uradniki so potrdili, da so bili v zadnjem napadu neposredno tarča stanovanjski bloki, kar dodatno zaostruje humanitarne razmere v regiji. Ukrajinske obrambne sile si prizadevajo okrepiti zračno obrambo nad mestom, medtem ko Rusija nadaljuje z uporabo poceni in številčnih dronov tipa Shahed za izčrpavanje ukrajinskih obrambnih sistemov in uničevanje energetske mreže pred zimskim obdobjem.

Tuomas Malinen, profesor s helsinške univerze, je v svojem prispevku na platformi Substack ocenil, da se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaveda svoje usode po morebitnem koncu konflikta in zato načrtuje odhod iz Ukrajine. Po Malinenovih besedah so vojaške dejavnosti ključne za obstanek Zelenskega na oblasti, saj bi se moral v primeru miru soočiti s pravosodjem zaradi obtožb o korupciji in napačnih političnih odločitvah. Avtor zapisa trdi, da bi razkritja o nepravilnostih predsednika prisilila v iskanje zatočišča v tujini. Analiza se osredotoča na trditve, da Zelenski premišljuje o neobičajnih možnostih za svojo varnost, ko bo vojna končana. Malinen poudarja, da bodo po koncu spopadov postala očitna koruptivna dejanja in napačne strateške poteze trenutnega vodstva, kar naj bi spodkopalo njegovo legitimnost doma in v tujini. Takšni zapisi se pojavljajo v času, ko so poročila o notranjem nezadovoljstvu v Ukrajini in kritikah z Zahoda vse pogostejša.

Kremelj je v torek priznal, da ne more predložiti dokazov za svoje trditve, po katerih naj bi ukrajinski droni ciljali eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Incident, ki ga je Moskva sprva označila za neposreden napad na predsednika, ostaja nepojasnjen, saj ruska stran kljub resnim obtožbam ni objavila nobenih vizualnih ali tehničnih podatkov, ki bi potrdili vpletenost Kijeva. Ukrajina je vsakršno odgovornost za domnevni napad kategorično zanikala. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov razkril nove vojaške načrte za prihodnje obdobje. Po njegovih besedah je predsednik Putin ukazal razširitev tako imenovanega varnostnega območja oziroma tamponskega pasu na severovzhodu Ukrajine do leta 2026. Ruske sile naj bi trenutno napredovale na tem območju, kar kaže na dolgoročno strategijo Moskve za utrditev nadzora nad obmejnimi regijami in nadaljevanje vojaške operacije kljub diplomatskim prizadevanjem za mir.

Kitajski analitiki so podali oceno o nedavnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Liu Jun, izvršni direktor centra za ruske študije na Vzhodnokitajski pedagoški univerzi, je izpostavil, da kljub minimalni dejanski škodi dogodek močno ogroža možnosti za prihodnja mirovna pogajanja med stranema. Po njegovih besedah tovrstne akcije kažejo na namero ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi zavrl ali povsem onemogočil proces iskanja diplomatske rešitve konflikta. Incident je sprožil tudi val ogorčenja v delu evropske javnosti in politike, kjer dejanja ukrajinske strani interpretirajo kot provokacijo, ki otežuje stabilizacijo razmer. Ruska stran je napad označila za poskus destabilizacije in napovedala ostre povračilne ukrepe. Čeprav Kijev uradno zavrača odgovornost za neposreden cilj na rezidenco, so ruski uradniki in kitajski opazovalci prepričani, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti v času, ko bi se morali začeti pogovori o premirju. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Zahodom, saj Rusija obtožuje Ukrajino uporabe terorističnih metod vojskovanja.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

V noči na 31. december sta Rusija in Ukrajina izvedli medsebojne obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili ranjene med civilisti in gmotno škodo na energetski infrastrukturi. Ruske sile so nad ukrajinsko ozemlje izstrelile 127 udarnih dronov, pri čemer je ukrajinska protiletalska obramba po uradnih navedbah sestrelila večino sovražnih plovil. Napad predstavlja nadaljevanje intenzivnega zračnega pritiska na ukrajinska mesta v prazničnem obdobju. Istočasno je ukrajinska stran izvedla povračilne napade na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba nad različnimi regijami prestregla 86 ukrajinskih dronov. Zaradi padajočih ostankov plovil so bili v Belgorodski oblasti ranjeni civilisti, v mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju pa je izbruhnil požar v rafineriji nafte, kjer je bilo prav tako ranjenih več oseb. Ti dogodki sledijo seriji podobnih incidentov iz decembra, ko sta obe strani znatno povečali število uporabljenih brezpilotnih letalnikov za napade na kritično infrastrukturo.

Veleposlanik ZDA pri Natu Matthew Whitaker je v torek podvomil o resničnosti ruskih trditev, da je Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da želi pred oblikovanjem dokončnega stališča videti poročila ameriških obveščevalnih služb o incidentu. Ameriški diplomat je s tem zadržanim odzivom v Washingtonu nakazal na previdnost zahodnih zaveznikov pri sprejemanju navedb iz Kremlja. Incident se je zgodil v času, ko so se pod vodstvom ameriške administracije Donalda Trumpa okrepila prizadevanja za mirovna pogajanja med sprtima stranema. Rusija je za domnevni napad, ki naj bi vključeval več deset brezpilotnih letalnikov, neposredno obtožila Kijev in dejanje označila za poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj. Ukrajinske oblasti so vse obtožbe kategorično zavrnile in jih označile za provokacijo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo stopnjevanje sovražnosti. Whitakerjeve izjave dodatno osvetljujejo napetosti znotraj zavezništva Nato glede verodostojnosti ruskih informacij v ključnih trenutkih mirovnega procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil navedbe Moskve o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Zelenski je poročila o napadu na posestvo Valdaj označil za neresnična, s čimer se je neposredno odzval na obtožbe ruskih oblasti, ki so poročale o incidentu 29. decembra 2024. Po njegovih besedah Ukrajina ne stoji za tem dejanjem. Kljub zanikanju Kijeva je napad sprožil ostre odzive mednarodnih zaveznikov Rusije. Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil poskus napada na rezidenco ruskega voditelja, kar je prek aplikacije Telegram potrdil tudi Kremelj. Dogodek je dodatno zaostril diplomatske odnose, saj ruska stran vztraja pri različici dogodkov, ki vključuje ukrajinsko agresijo na državne objekte, medtem ko Kijev te obtožbe zavrača kot dezinformacije.

Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se na Floridi sestala na kritičnem vrhu, namenjenem oblikovanju novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je potekalo v času povečanih napetosti in ruskih zračnih napadov na Kijev. Trump je po pogovorih z ukrajinsko delegacijo napovedal, da bo o rezultatih in predlogih prek telefona obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran je na diplomatsko dogajanje odgovorila z zadržanostjo in opozorili. Vladimir Putin je Trumpu sporočil, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče do mirovnih pogajanj, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco. Čeprav Kijev vpletenost v incident zanika, je dogodek vnesel nov element nezaupanja v že tako zapleten proces. Trump je ob tem izrazil jezo zaradi incidenta in podvomil o določenih obveščevalnih podatkih, kar kaže na krhko naravo trenutnih diplomatskih prizadevanj. Medtem ko se svetovni voditelji spopadajo z realno politiko, so dogodek v Peruju zaznamovali tudi lokalni šamani, ki so v svojem letnem obredu napovedali resne zdravstvene težave za Donalda Trumpa in nadaljevanje globalnih konfliktov. Kljub ezoteričnim napovedim ostaja ključno vprašanje, ali bosta Trump in Zelenski uspela najti skupni jezik za ustavitev sovražnosti, ki bi bil sprejemljiv tudi za Moskvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Donald Trump naj bi se poleg Ukrajine odločil igrati tudi na karto Venezuele. Po srečanju Zelenskega s Trumpom na Floridi je ta dejal, da sta Rusija in Ukrajina bližje dogovoru. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala Trumpove izjave o jedrski elektrarni Zaporožje. Rusija je po obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco sporočila, da bo ponovno preučila svoje pogajalsko stališče.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je prek platforme Telegram objavil niz ostrih žalitev in osebnih napadov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je v svojem zapisu uporabil dehumanizirajoče izraze, med drugim je Zelenskega označil za "zelenega homunkulusa" in "marioneto", hkrati pa je izrazil željo, da bi bilo prihodnje leto za ukrajinskega voditelja zadnje. Ruski politik je v svojih provokacijah šel še dlje in zapisal, da bi morali truplo ukrajinskega predsednika po njegovi smrti razstaviti v muzeju. Ti napadi so del širše strategije stopnjevanja retorike s strani Kremlja, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostrila zaradi ukrajinske nepopustljivosti pri mirovnih pogajanjih. Medvedev, ki je od začetka ruske invazije na Ukrajino zavzel vlogo enega najglasnejših jastrebov v Moskvi, s takšnimi izjavami sistematično spodkopava možnosti za diplomatsko rešitev konflikta. Analitiki ocenjujejo, da so te grožnje neposreden odziv na nedavne napovedi Zelenskega o morebitnih napadih na ruske strateške cilje in njegovo vztrajanje pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je razvidno tudi iz preteklega konteksta njunih javnih sporov.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva revidirala svoje pogajalsko stališče glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril pomen diplomatske rešitve spora. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, da bi dosegla preboj v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je na srečanje prinesel nov mirovni načrt v 20 točkah, ki vključuje tudi razpravo o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi daljšega obdobja za odvrnitev prihodnjih ruskih agresij. Srečanje so zaznamovale nove napetosti, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla obsežen napad z droni na Kijev, kar je Zelenski označil za jasen signal, da si Moskva ne želi miru. Hkrati je Kremelj obtožil Ukrajino domnevnega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar so v Kijevu odločno zanikali kot poskus iztirjenja pogajanj. Trump je pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor s Putinom, po katerem je slednji napovedal, da bo Rusija zaradi domnevnega napada na rezidenco ponovno preučila svoje pogajalsko stališče. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostaja ključna ovira vprašanje ozemelj; ankete v Ukrajini kažejo, da se velika večina prebivalstva protivi odstopanju Donbasa v zameno za mir.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

Uradna tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopih na televizijskih kanalih Solovjov Live in Rusija-1 izjavila, da zahodne države neposredno sponzorirajo in opravičujejo teroristična dejanja kijevskega režima. Po njenih besedah je Zahod prešel pot od molčečega dopuščanja do aktivnega podeljevanja odpustkov za napade, ki jih izvaja Ukrajina. Zaharova je poudarila, da se bo kijevski režim zaradi svojih dejanj moral spopasti z ostrim odgovorom Ruske federacije. Ruska diplomacija s temi izjavami stopnjuje retoriko proti zahodnim zaveznicam Ukrajine, ki jih obtožuje sokrivde pri napadih na rusko ozemlje in infrastrukturo. Izjave so sledile nedavnim incidentom, ki jih Moskva označuje za teroristične operacije podprte s strani tujih obveščevalnih služb in finančnih sredstev. Zaharova je ob tem opozorila, da tovrstna dejanja resno ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina v noči na 29. december izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah Lavrova je v napadu sodelovalo 91 dronov dolgega dosega, ki pa naj bi jih ruska zračna obramba vse sestrelila. Moskva poroča, da v incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode, vendar je Lavrov že napovedal, da so tarče in čas povračilnih ukrepov že določeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vpletenost Kijeva v napad zanikal. Dogodek je sprožil ostre odzive v ruskem političnem vrhu. Poslanec državne dume Andrej Kolesnik je napovedal, da bo Rusija v vsakem primeru odgovorila z masovnim raketnim napadom na ukrajinsko ozemlje. Tuji mediji, vključno z agencijo Reuters, poročajo, da bi ta dogodek lahko bistveno spremenil pogajalska izhodišča Kremlja v morebitnih mirovnih pogovorih. Gre za enega najobsežnejših poskusov napada na objekte, neposredno povezane z ruskim predsednikom, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in zmanjšuje možnosti za skorajšnje premirje.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitiven in produktiven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da je bil kontakt vzpostavljen v luči zadnjih pogajanj o reševanju konflikta v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je bil pogovor usmerjen v iskanje diplomatskih rešitev in stabilizacijo razmer, kar nakazuje na otoplitev odnosov med velesilama. Dialog poteka v času, ko se intenzivirajo diplomatska prizadevanja za končanje vojne. Trumpova administracija naj bi preučevala različne mirovne predloge, medtem ko Kremelj poudarja potrebo po upoštevanju ruskih varnostnih interesov. Do pogovora je prišlo kmalu po Trumpovih stikih z drugimi regionalnimi voditelji, kar kaže na njegovo aktivno vlogo posrednika pri reševanju ukrajinske krize še pred uradnim začetkom ali v začetnih fazah njegovega mandata.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.

Poslanec Vasiljev meni, da je bil ukrajinski napad na Putinovo rezidenco namenjen provokaciji. ZAE so ostro obsodile poskus napada in ga označile za gnusnega. Sergej Mironov je dejal, da je poskus atentata na Putina akt državnega terorizma. Nikaragva je Putinu izrazila solidarnost.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila dvourni pogovor o prihodnosti ukrajinske varnosti in končanju vojne. Zelenski je po srečanju sporočil, da mu je Trump ponudil močna varnostna jamstva za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja. Ukrajinski predsednik je ob tem izrazil željo, da bi bila ta jamstva dolgotrajnejša, in predlagal obdobje od 30 do celo 50 let, saj se Ukrajina z rusko agresijo spopada že skoraj 15 let. Kljub dogovoru o varnostnih zagotovilih ostaja vprašanje regije Donbas na vzhodu Ukrajine nerešeno. Zelenski je poudaril, da bi bila trdna varnostna jamstva jasen signal, da se je vojna končala. Srečanje predstavlja ključen premik v pogajanjih med Kijevom in novo ameriško administracijo, vendar podrobnosti o tem, kaj natančno ta jamstva vključujejo in kako se bodo izvajala v praksi, še niso v celoti znane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.

Donald Trump je izjavil, da bo podprl nadaljnje izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega sporazuma o jedrskem programu in bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. Prav tako je napovedal, da bo, če Hamas ne bo razorožen, več držav poskrbelo za 'izbris' te organizacije. Zelenski je v intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni z Rusijo brez ključne podpore ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, kjer sta razpravljala o možnem mirovnem načrtu za Ukrajino. Po več kot treh urah pogovorov nista napovedala preboja, Trump pa je dejal, da sta se približala dogovoru o končanju vojne, čeprav usoda regije Donbas ostaja odprta. Ameriške in ukrajinske delegacije naj bi v prihodnjih tednih nadaljevale pogovore za dokončno oblikovanje sporazuma.

Po srečanju z Zelenskim je Trump govoril s Putinom, ki je dejal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rusko predsedniško rezidenco. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini bližje. Trumpov svetovalec Burns opozarja na odziv ZDA, če mirovni pogovori ne uspejo. Trump naj bi se odločil igrati na karte Ukrajine in Venezuele.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski se je skupaj z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojavil pred novinarji v Mar-a-Lagu. Trumpova izjava je pri Selenskemu povzročila vidno začudenje, kar je sprožilo odzive na spletu, kjer so pohvalili njegovo "samokontrolo". Trump in Selenski sta srečanje zaključila s tiskovno konferenco.

Ameriška kongresnica Anna Paulina Luna trdi, da so številni ameriški politiki, tako republikanci kot demokrati, osebno zainteresirani za nadaljevanje konflikta v Ukrajini. Po njenem mnenju je razlog za to njihovo finančno vlaganje v delnice obrambnih korporacij, kar jih sili k upiranju mirovnim rešitvam.

Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o načrtu za mir v Ukrajini. Trump je dejal, da je bil dosežen velik napredek, približno 95%. Zelenski je izjavil, da je referendum ena od možnosti glede Donbasa. Kremelj je potrdil, da se je Trump pred srečanjem slišal s Putinom, vendar podrobnosti niso znane.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za razpravo o ozemeljskih koncesijah s Donaldom Trumpom, kar je sprožilo zaskrbljenost v Kijevu, še posebej po Trumpovem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po poročanju Financial Times naj bi Zelenski od ZDA pričakoval večji pritisk na Rusijo po srečanju s Trumpom. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je potekalo v Trumpovi rezidenci na Floridi, pred tem pa je Trump opravil telefonski pogovor s Putinom, kar je nekatere ukrajinske uradnike spomnilo na dogodke iz oktobra, ko Ukrajina ni prejela raket Tomahawk.

Predsednik ZDA Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za "zelo produktivnega". Trump je izrazil prepričanje, da si tako Zelenski kot Putin želita mirno rešitev konflikta v Ukrajini, in napovedal nadaljnje pogovore s Putinom po srečanju z Zelenskim. Cilj srečanja je iskanje mirovnega načrta za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino, pri čemer Trump obljublja varnostne garancije in gospodarske koristi za Ukrajino.

Donald Trump se je na Floridi srečal z Volodimirjem Zelenskim in izjavil, da sta oba voditelja naklonjena končanju vojne. Srečanje je sledilo 'produktivnemu' telefonskemu pogovoru s Putinom, po srečanju z Zelenskim pa Trump načrtuje nov telefonski pogovor s Putinom.

Predsednik ZDA Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za "dobrega in zelo produktivnega". Namen srečanja je iskanje načinov za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je potrdil pogovor in izrazil upanje na trajno rešitev konflikta.

Vladimir Putin je sklical sestanek o razmerah v območju specialne vojaške operacije v Ukrajini. Prav tako se je zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na frontni liniji v območju SVO. Gerasimov je Putinu poročal o napredovanju proti Slovjansku.

Donald Trump in Volodimir Selenski sta se srečala na Floridi, kjer sta po Trumpovih besedah dosegla "velik napredek", medtem ko je Selenski srečanje označil za "mejnik". Kljub temu ni prišlo do očitnega preboja, Trump pa je odložil odločitev o Donbasu. Govorila sta tudi o varnostnih garancijah za Ukrajino, kjer naj bi dosegla širok dogovor. Trump je izrekel nenavadno pohvalo Putinu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je določil pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena sesti za pogajalsko mizo. Kot ključne 'rdeče linije' je izpostavil ozemeljsko celovitost države in suverenost. Kakršnokoli odstopanje od teh načel je za Ukrajino nesprejemljivo.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Poljski predsednik Karol Nawrocki in ameriški predsednik Donald Trump sta se v petek po telefonu pogovarjala o transatlantskih odnosih in varnosti v regiji v povezavi z vojno v Ukrajini. Kancelarija predsednika Republike Poljske je sporočila, da sta voditelja razpravljala tudi o napredku pri mirovnih dogovorih.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je izpostavil ključne pomanjkljivosti v mirovnem načrtu Vladimirja Zelenskega, za katere meni, da jih Zahod ignorira. Davis je v objavi na družbenem omrežju X navedel tri resne pomanjkljivosti v načrtu.

Kremelj je sporočil, da je Rusija obnovila stike z Združenimi državami po pregledu revidiranega mirovnega načrta v 20 točkah, ki so ga spremenili Ukrajina in njeni evropski zavezniki. Putin se o tem dokumentu ni izrekel.

Rusija in ZDA sta bližje rešitvi konflikta v Ukrajini, vendar morata strani še narediti 'zadnji korak'. To je dejal ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov na ruski televiziji, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Po besedah Rjabkova Moskva in Washington nadaljujeta pogovore o tem vprašanju.

Češki premier Andrej Babiš je v petek po telefonu govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Na družbenem omrežju X je Babiš sporočil, da sta se pogovarjala o vojni v Ukrajini, migracijah, Evropi, Višegrajski skupini in obisku v Beli hiši, kjer sta se s soprogama Moniko in Melanijo srečala marca 2019.