Mednarodno kazensko sodišče (IStGH) preverja svojo pisarniško programsko opremo Microsoft in jo želi zamenjati z nemškim programskim paketom OpenDesk. Razlog za to so skrbi pred morebitnimi sankcijami ameriške vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. IStGH želi zmanjšati odvisnost od ameriške programske opreme.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal s šefom Delegacije Evropske unije v Srbiji Andreasom fon Bekeratom in poudaril, da ostaja Srbija odgovoren in zanesljiv partner, ki je posvečen miru, stabilnosti ter napredku. Evropske integracije in članstvo v EU ostajajo strateški cilj Srbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na vrhu Apec ponovno izrazil pohvale Maleziji in njenemu voditelju Anwarju zaradi njune vloge pri posredovanju med Tajsko in Kambodžo. Trump je poudaril, da se je Malezija izkazala kot odličen mediator pri podpisu mirovnega sporazuma med državama.

Indija je ostro zavrnila poročilo strokovnjaka ZN, Thomasa Andrewsa, ki je trdil, da so bili mjanmarski begunci po terorističnem napadu v Pahalgamu aprila 2025 izpostavljeni močnemu pritisku, kljub temu da v napadu ni bil udeležen noben državljan Mjanmara. Indija je poročilo označila za pristransko in neutemeljeno ter poudarila, da je analiza strokovnjaka ZN napačna in komunalno obarvana. Poročilo naj bi vplivalo na obravnavo beguncev Rohingya v Indiji.

Premier kanadske province Ontario, Doug Ford, je pozval ameriškega veleposlanika v Kanadi, Peta Hoekstra, naj se opraviči predstavniku Ontaria v Washingtonu zaradi profanega izpada na poslovni prireditvi. Incident naj bi bil povezan z oglasom Ontaria proti carinah.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je venezuelska obveščevalna služba preprečila domnevni načrt Cie za napad na ameriške ladje. Maduro je dejal, da je Cie nameravala napasti lastne ladje Združenih držav Amerike in za to obtožiti Venezuelo. Incident naj bi se zgodil v Trinidadu in Tobagu. Venezuelska vlada je razkrila načrt destabilizacije, ki ga je orkestrirala ameriška obveščevalna agencija CIA.

Ameriška mornarica naj bi razmišljala o izvedbi demonstracijskega udara z raketnim sistemom HIMARS v Južnokitajskem morju, s čimer naj bi demonstrirala svojo moč. Indijsko-pacifiško poveljstvo ameriških sil naj bi že izdalo tajni ukaz za izvedbo te demonstracije. Namen poteze je, kot poročajo ameriški mediji, pokazati moč Kitajski v spornih vodah Južnokitajskega morja.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal začetek protivojne turneje po vsej državi. Orban je opozoril na naraščajoče tveganje širitve vojne in poudaril, da Madžarska ostaja na strani miru. Turneja naj bi potekala po celotni državi, premier pa je ljudi pozval k pripravljenosti.

Kanadska vlada je sporočila, da do srede popoldne niso poročali o smrtnih žrtvah med kanadskimi državljani zaradi orkana Melissa v Karibih. Randeep Sarai, državni sekretar za mednarodni razvoj, je dejal, da Kanada pozorno spremlja situacijo in je pripravljena pomagati pri morebitnih zahtevah za pomoč. Kanada je podprla tudi sprostitev kriznih skladov Združenih narodov za prizadeto regijo.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedev, je odgovoril na predlog uporabnika družbenega omrežja X, ki je predlagal, da bi Belgijo uporabili kot poligon za testiranje podvodnega drona "Posejdon" z jedrskim pogonom. Medvedev je izjavil, da bi v takšnem primeru Belgija izginila.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zahteval od vrhovnega sodišča, da preuči ustavnost odvzema državljanstva tistim, ki podpirajo tujo invazijo v državo. Maduro je obtožil opozicijskega voditelja Leopolda Lópeza, da poziva ameriško vojsko k posredovanju v Venezueli, kar se dogaja v času povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju. Maduro želi sankcionirati tiste, ki podpirajo tuje sile pri invaziji na Venezuelo.

Po poročanju britanskega časnika The Daily Telegraph, ki se sklicuje na podatke poljske obmejne službe, je od konca avgusta, ko je Kijev odpravil omejitve za izstop iz države za moške, mlajše od 22 let, Ukrajino zapustilo skoraj 100.000 mladih Ukrajincev, starih od 18 do 22 let. Poljska obmejna straža je zabeležila prečkanje meje omenjenega števila ukrajinskih moških.

Novi ameriški ambasador v Poljski, Thomas Rose, je prispel v Varšavo in nagovoril Poljake v posebnem videoposnetku, ki ga je objavila ameriška ambasada. Rose je izrazil svoje veselje ob prihodu v državo in obljubil, da se bo kmalu srečal z ljudmi. V ameriškem Kongresu je Poljsko pohvalil kot zglednega zaveznika.

Predsednik grške uprave Nikos Hristodulidis je po telefonu čestital predsedniku Tufanu Erhürmanu. Telefonski pogovor je potrditev diplomatskih odnosov med grško in turško stranjo na Cipru.

V kitajskem Chongqingu je potekal Svetovni dan mest 2025, kjer je Anacláudia Rossbach, podsekretarka Združenih narodov in izvršna direktorica UN-Habitat, pohvalila napredek Chongqinga pri izgradnji trajnostne urbane prihodnosti. Poudarek dogodka je bil na tem, kako tehnologija lahko služi državljanom in prispeva k boljšemu mestnemu življenju.

Uragan Melisa, najmočnejši v zadnjih 90 letih, je povzročil veliko škode na Kubi, po besedah predsednika države. Na Jamajki, v Dominikanski republiki, Panami in predvsem na Haitiju je umrlo najmanj 20 ljudi, kjer poteka iskanje pogrešanih. Uragan se trenutno približuje Bahamom.

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah sta si skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa in sredinska proevropska stranka D66 izenačeni. Prve napovedi so sicer kazale na zmago liberalcev D66, vendar se je razmerje moči izenačilo.

Britanskega političnega komentatorja Samija Hamdija, ki je bil kritičen do izraelske vojne v Gazi, so ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE) pridržale v Kaliforniji. Njegovi odvetniki so vložili pritožbo na sodišče in izpodbijajo njegovo pridržanje. Hamdija, ki je musliman, so aretirali na mednarodnem letališču v San Franciscu.

V Pakistanu so protestniki obeležili 'Črni dan' v znak protesta proti indijski upravi nad Jammu in Kašmirjem. Protesti so potekali po celotnem Pakistanu, kjer so udeleženci izražali svoje nestrinjanje z indijsko zasedbo spornega ozemlja.

Kamerunski predsednik Paul Biya, najstarejši vladajoči voditelj na svetu, si je zagotovil osmi mandat na volitvah. Rezultati so sprožili spopade med varnostnimi silami in podporniki opozicije, ki trdijo, da so bile volitve prirejene.

Italijanski veleposlanik pri Združenih narodih je označil poročilo posebne poročevalke ZN Francesce Albanese o razmerah v Gazi za neverodostojno in nepristransko, češ da presega njen mandat. Izraelski veleposlanik pri ZN, Danny Danon, je Albanese ostro napadel in jo označil za »čarovnico«, ki uporablja genocid kot orožje. Poročilo Albanese obravnava kršitve človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih.

Nekdanji predsednik Južne Afrike, Jacob Zuma, je prispel v Ouagadougou, Burkina Faso, kjer se udeležuje aktivnosti delegacije Afro-potomcev. Zuma je bil predsednik Južne Afrike med leti 2009 in 2018. Njegov obisk poudarja pomen panafrikanizma in enotnosti afriške celine.

Evropska komisija bo 4. novembra objavila poročila o širitvi za vse države kandidatke, pri čemer bo poročilo o Srbiji najstrožje od začetka pogajanj o članstvu. Razlog je, da Beograd ni izpolnil niti polovice obljub. Evropski parlament je že sprejel resolucijo z negativnimi ocenami o reformah v Srbiji, zato se pričakuje še resnejša kritika iz Bruslja. Poročilo bo opozorilo, da 'triki' oblasti ne morejo uspeti in da je sedenje na dveh stolčkih nemogoče.

V Parizu se je začelo sojenje štirim bolgarskim državljanom, ki so obtoženi, da so maja 2024 na spomeniku holokavstu narisali rdeče roke. Tožilstvo sumi, da je dejanje orkestrirano s strani ruskih obveščevalnih služb, s ciljem sejanja razdora v Franciji. Sojenje bo razkrilo, ali so obtoženi delovali po navodilih tretje države, Rusije.

Portugalska policija (PJ) je sodelovala v obsežni mednarodni pomorski operaciji v Atlantskem oceanu, med Kanarskimi otoki in Madeiro. Operacija je rezultirala v aretaciji štirih oseb in zasegu 2,3 tone kokaina. V operaciji so sodelovale različne mednarodne enote.

Začetek Zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini leta 2026 se hitro približuje, saj je do začetka dogodka ostalo le še 100 dni. Ljubitelji zimskih športov se že pripravljajo na spremljanje spektakla v alpskem smučanju, biatlonu in drugih disciplinah.

Izraelski minister za obrambo Israel Katz je podpisal ukaz, ki prepoveduje obiske predstavnikov Rdečega križa palestinskim zapornikom, ki so pridržani na podlagi zakona, usmerjenega proti "nezakonitim borcem". Pred sporazumom o prekinitvi ognja 10. oktobra je izraelska zaporska služba zadrževala 2.673 zapornikov, kategoriziranih kot nezakoniti borci.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je svojemu turškemu kolegu Hakanu Fidanu, vladi in ljudstvu Turčije čestital ob 102. obletnici ustanovitve Republike Turčije. Ob tem je izrazil upanje za poglobljeno sodelovanje med sosednjima državama.

Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je javno pozval francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj razmisli o odstopu, pri čemer se je skliceval na primer generala de Gaulla. Retailleau je poudaril, da je odločitev o odstopu v rokah Macrona samega, hkrati pa izrazil željo po predčasnih predsedniških volitvah. Nasprotno pa Xavier Bertrand podpira, da Macron dokonča svoj mandat.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izrazila prepričanje, da se z izvolitvijo Rodriga Paza za predsednika Bolivije začenjata nova era reda, pravičnosti, blaginje in svobode v demokraciji tako za Bolivijo kot za Venezuelo. Paz je odgovoril venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga je obtožil agresije, in poudaril, da bo Bolivija podpirala demokracijo in svobodo.

Člani predsedstva Bosne in Hercegovine so se v Parizu sestali s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Denis Bećirović je izrazil željo, da bi BiH postala članica Nata in EU, medtem ko je Željko Komšić izpostavil vprašanje, ali lahko BiH s trenutnim političnim sistemom postane članica EU. Razpravljali so tudi o evropski poti Bosne in Hercegovine.

Osebe, povezane s Kremljem, si prizadevajo preprečiti izročitev romunskega plačanca Horațiuja Potre iz Dubaja, ki je v Romuniji obtožen načrtovanja strmoglavljenja ustavne ureditve in vpletenosti v proruske dejavnosti. Ruska mreža vpliva poskuša preprečiti njegovo izročitev, trdijo pa, da imajo močne odvetnike v Združenih arabskih emiratih. Preiskava The Guardian razkriva, da Rusija vlaga napore v njegovo izpustitev, preden bi ga lahko poslali nazaj v Romunijo.

Nemški mediji poročajo o tragični smrti 80-letne potnice, ki so jo med križarjenjem pozabili na odmaknjenem otoku v Avstraliji. Žensko so kasneje našli mrtvo. Oblasti preiskujejo, kako je do tega prišlo.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani je sporočila, da je Sirija priznala Republiko Kosovo, s čimer je Kosovo priznalo že 120 držav. Do priznanja je prišlo s podporo prestolonaslednika Saudske Arabije, Muhameda bin Salmana Al Sauda. Osmani je poudarila, da priznanje ni le vprašanje državne suverenosti, temveč tudi priznanje žrtvam preteklih generacij.

Rusija je izrazila podporo Venezueli v luči domnevne agresije ZDA in poudarila, da je Venezuela suverena država. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da bi morali biti vsi dogodki, povezani z Venezueli, v skladu z mednarodnim pravom. Izognil se je neposrednemu odgovoru na vprašanje, kakšen bo odziv Moskve, če bodo ZDA sprožile vojaško operacijo.

Uragan Melisa, eden najmočnejših v Atlantskem bazenu, je kot orkan pete kategorije prizadel Jamajko, povzročil katastrofalne vetrove, obilne padavine in velike poplave. Otok je pod vodo, poročajo tudi o smrtnih žrtvah. Sedaj se Melisa s silo četrte kategorije pomika proti vzhodni Kubi.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je med uradnim obiskom v Omanu opravil več srečanj z visokimi predstavniki omanske vlade. S sultanom bin Mohammedom Al Nomanijem, ministrom kraljevega urada Omana, je razpravljal o regionalnih razmerah in dvostranskem sodelovanju. Poleg tega se je Bayramov srečal tudi z omanskim zunanjim ministrom Sayidom Badrom ibn Hamadom ibn Hammudom Albusaidijem, s katerim sta govorila o krepitvi odnosov med državama.

Na Nizozemskem so potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so bile posledica spora glede azilne politike, zaradi katerega je Wildersova stranka PVV poleti zapustila vlado. Glede na zadnje ankete je bila stranka PVV Geerta Wildersa med favoriti, vendar bi lahko imel težave pri sestavljanju vlade.

Turkish Airlines je sporočil, da bo turškim državljanom od 30. oktobra 2025 za vstop v Črno goro potrebna viza. Letalska družba ponuja povračilo stroškov in spremembe letalskih kart za potnike, ki imajo že kupljene karte za potovanje v Črno goro pred uvedbo vizumske obveznosti. Odločitev je posledica nedavnih dogodkov v Črni gori.

Amnesty International je ponovila poziv k neodvisni preiskavi ameriškega zračnega napada na zapor v provinci Saada v Jemnu, ki se je zgodil aprila. Organizacija je izrazila prepričanje, da bi napad, v katerem je bilo ubitih več kot 60 afriških migrantov, lahko predstavljal vojni zločin.

Moldavski organi pregona so izvedli preiskave na več lokacijah po državi zaradi suma, da so bili moldavski državljani najeti kot plačanci za boj v Ukrajini in drugih državah. Med preiskavami so zbrali dokaze, ki kažejo na vpletenost osumljencev v dejavnosti, povezane s plačanci, vključno s pripadnostjo skupini Wagner. Nekateri osumljenci so nezakonito posedovali orožje.

Papež Leo XIV. je obsodil antisemitizem in obljubil, da se bo proti njemu boril, medtem ko se napetosti zaradi vojne v Gazi stopnjujejo. Poudaril je zavezanost katoliške cerkve boju proti antisemitizmu in izrazil obžalovanje zaradi nesporazumov in konfliktov z Judi. Izraelski minister za izobraževanje Yoav Kisch je na mednarodnem pro-izraelskem vrhu v Budimpešti poudaril pomen izobraževanja v boju proti antisemitizmu in se zahvalil Madžarski za njeno ničelno toleranco do antisemitizma.

Število smrtnih žrtev v obsežni protidrogni akciji v Rio de Janeiru se je povečalo na najmanj 64, med katerimi so štirje policisti. V operaciji, v kateri je sodelovalo 2500 policistov, so v mestnih četrtih vladale razmere, podobne vojnim. Gre za najbolj krvav policijski obračun v zvezni državi.

Aleksandar Vučić je zanikal obtožbe, da stoji za neredi v Črni gori, povezane s turškimi državljani, in dejal, da avtorji teh trditev niso normalni. Na obtožbe Vujovića, da povzroča kaos v Črni gori, je odgovoril, da je Vujović "potrčko Mila Đukanovića".

Orkan Melissa, ki je oslabel na četrto stopnjo, je na Jamajki povzročil obsežno škodo, vključno s poškodbami šestih bolnišnic, stanovanjskih objektov in poplavljenimi cestami. Oblasti ocenjujejo, da bo morda razseljenih več kot 50.000 ljudi. Na Jamajki so zabeležili tri smrtne žrtve.

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je obiskal Turčijo, kjer se je srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Osrednja tema pogovorov je bil konflikt v Gazi, poleg tega pa so obravnavali še druga pomembna področja, kot so Ukrajina in migracije. Obisk je bil ocenjen kot zahteven, kljub temu pa poudarja pomembno partnerstvo med državama.

Policija v Delhiju je aretirala 59-letnega moškega iz Jamshedpurja zaradi domnevnega vohunjenja in povezav s tujim znanstvenikom za jedrsko energijo. Obtoženi, identificiran kot Mohammad Adil Hussaini, znan tudi pod drugimi imeni, je bil aretiran v Seemapuriju. Osumljen je tudi vpletenosti v ponarejanje potnih listov.

Premier Vietnama, Pham Minh Chinh, se je udeležil 47. vrha ASEAN v Maleziji, kar je potrdilo strateško pomembnost združenja ASEAN za vietnamsko zunanjo politiko. Udeležba je prispevala k izgradnji enotne, samostojne in vključujoče skupnosti ASEAN. Politični komentatorji so pohvalili Malezijo za učinkovito vodenje vrha, ki predstavlja regionalno nepristranskost in kolektivni napredek.

Mehika in ZDA sta okrepili dvostransko usklajevanje na področju pomorstva po poročilih o napadih ameriških oblasti na domnevne narkoladje v mednarodnih vodah, kjer je mehiška mornarica rešila preživelega. Mehiška zunanja ministrica je poudarila, da Mehika sodeluje z vsemi državami, vendar se nikomur ne podreja, in da je sodelovanje Mehike s svetom usklajeno s cilji mehiškega humanizma. Claudia Sheinbaum je izrazila nasprotovanje napadom na ladje, ki naj bi prevažale droge, in zahtevala pojasnila od ZDA glede incidenta v Tihem oceanu.

Ob zahodni obali Libije se je zgodila tragedija, ko je zaradi visokih valov potonil čoln z migranti. Umrlo je najmanj 18 ljudi, med njimi štirje Egipčani in dva Somalca. Rešili so 92 ljudi, 18 pa jih še pogrešajo. Med 64 preživelimi je tudi 12 pakistanskih državljanov. Čoln je potonil le nekaj ur po izplutju iz Surmana.

Orkan Melissa je povzročil obsežno škodo na severnem Karibskem otočju, zlasti na Haitiju, Jamajki in Kubi, kjer poteka odpravljanje posledic uničenja. Število smrtnih žrtev je naraslo, največ jih je bilo zabeleženih na Haitiju.

Nigerijskemu Nobelovemu nagrajencu Woleju Soyinki je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa preklicala vizum. 91-letni Soyinka, ki je Trumpa primerjal z Idi Aminom, je dejal, da je prepovedan vstop v ZDA.

Sudanska vlada je razglasila direktorja Svetovnega programa za hrano (WFP) v Sudanu, Laurenta Bukero, in koordinatorko za nujno pomoč WFP Sudan, Samantho Chattaraj, za persona non grata. Obe sta dobili 72 ur, da zapustita državo. Razlogi za to odločitev niso bili navedeni, vendar to ni prvič, da je sudanska vlada sprejela takšen ukrep.

Turška vladajoča stranka AK Parti je ostro obsodila Izrael zaradi ponovnih napadov na Gazo po kršitvi premirja. Visoki predstavniki stranke, vključno z Efkanom Alo in Ömerjem Çelikom, so izraelsko ravnanje označili za genocidno in pozvali mednarodno skupnost k ukrepanju ter kaznovanju odgovornih. Çelik je poudaril, da gre za napad na vse, ki si želijo miru, in pozval k sojenju genocidni mreži.

Oblasti Trinidada in Tobaga so odredile deportacijo približno 200 venezuelskih migrantov. Premierka Kamla Persad-Bissessar je odredila namestitev migrantov v center za pridržanje. Poleg tega je Trinidad in Tobago sprejel sodelovanje z ameriško mornarico pri izvedbi vojaških vaj.

V grškem pristanišču Kalamata so propalestinski protestniki protestirali proti križarki 'Crown Iris', ki je prevažala izraelske turiste. Protestniki so obsodili izraelske napade na Palestino in kritizirali politiko, ki stoji za turističnimi obiski. Kalamatsko Antifašistično gibanje je izjavilo, da se s turizmom poskuša očistiti genocid v Gazi in etnično čiščenje na Zahodnem bregu.

Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino, Francesca Albanese, je predstavila poročilo, v katerem trdi, da so države, ki so nadaljevale trgovino z orožjem in podpirale Izrael, medežne pri genocidu v Gazi. Albanesejeva kritizira zahodne vlade, da so dopustile genocid in se sedaj pripravljajo na delitev "plena" v Gazi. Prav tako obsoja zlorabo mednarodnega prava za podporo izraelskemu genocidu v Palestini, hkrati pa poziva Južno Afriko k dodatnim ukrepom proti izraelskim zločinom.

Lady Sarah McCorquodale, sestra pokojne princese Diane in teta princa Williama in princa Harryja, je bila hospitalizirana po hudem padcu s konja. Njen brat, Charles Spencer, je razkril, da je že "dolgo časa" v bolnišnici, vendar naj bi že okrevala. Nesreča se je zgodila med jahanjem, podrobnosti o poškodbah pa niso znane.

Poljski premier Donald Tusk je napovedal, da se Poljska pripravlja na ponovno odprtje dveh dodatnih mejnih prehodov z Belorusijo, in sicer Bobrowniki in Kuźnica, predvidoma v novembru. Ta poteza bi lahko vplivala na promet in odnose med državama.

Po raciji mjanmarske vojske na velik center za spletne prevare, so se posamezniki začeli prebijati čez mejo na Tajsko. Mjanmar je znan po tem, da gosti operacije spletnih prevar, ki pogosto rekrutirajo delavce iz tujine pod lažnimi pretvezami. Tajski regionalni vojaški poveljnik je izjavil, da se je število ljudi, ki bežijo iz Mjanmara na Tajsko, zmanjšalo.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je med srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, celo med vožnjo v predsedniškem vozilu "The Beast", večkrat izpostavil konflikt v Gazi. Ibrahim je Trumpa pozval, naj zagotovi, da bo vsak mirovni dogovor za Gazo pravičen, celovit in trajen, pri čemer je poudaril malezijsko podporo Gazi.

V Tirani poteka 20. zasedanje Parlamentarnega odbora za stabilizacijo in pridružitev med EU in Albanijo. Srečanje sta sopredsedovala Taulant Balla in Marco Tarquinio. Med udeleženci je tudi evroposlanec Fredi Beleri. Ambasador EU Silvio Gonzato je poudaril, da ima albanska vlada ambiciozno agendo za vključitev v Evropsko unijo, kar ostaja strateški cilj Albanije.

Administracija Donalda Trumpa je okrepila svoja prizadevanja za spremembo režima v Venezueli, pri čemer se je predsednik Nicolas Maduro odzval z obtožbami o vmešavanju ZDA. Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado stavi na podporo Trumpove ekipe, ki Madura vidi kot grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Člani Machadine ekipe so se leta 2025 sestali s svetovalcem Mikeom Waltzem, da bi razpravljali o prihodnosti Venezuele. Maduro je ZDA obtožil »fabriciranja nove večne vojne« proti njemu.

Obisk nemškega kanclerja Friedricha Merza v Turčiji je tradicionalno zapleten, saj mora krmariti med nemškimi interesi, vprašanji človekovih pravic in vojaško varnostjo. Članki poudarjajo, da je obisk zahteven zaradi občutljivega ravnovesja, ki ga mora Merz vzpostaviti.

V Keniji je v obalni regiji Kwale strmoglavilo manjše letalo družbe Mombasa Air, ki je bilo namenjeno v nacionalni rezervat Maasai Mara. V nesreči je umrlo 11 ljudi, večinoma tujih turistov, po nekaterih poročilih pa 12. Oblasti se bojijo, da ni preživelih.

Britanska najstnica Bella May Culley, ki je bila v Gruziji aretirana zaradi tihotapljenja drog, bi lahko bila obsojena na dve leti zapora. Njena družina je plačala 138.000 funtov (več kot 180.000 ameriških dolarjev) v zameno za dogovor o priznanju krivde. Culleyjeva, ki je noseča, bi lahko rodila v zaporu.

Indijskega državljana so v Združenih državah Amerike obtožili napada na dvoje najstnikov na letalu, ki je letelo iz Chicaga v Nemčijo. 28-letni Praneeth Kumar Usiripalli je po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje z vilicami zabodel dva najstnika, udaril žensko potnico in člana posadke ter oponašal streljanje v glavo. Letalo so preusmerili v Boston, kjer so ga aretirali.

Madžarski premier Viktor Orbán je obiskal Rim, kjer se je srečal z italijanskim podpremierjem Matteom Salvinijem. Orbán je obisk označil za »domoljubni vrh«. Napovedal je tudi svojo naslednjo pot, vendar ni navedel podrobnosti. Obisk v Italiji je bil dvodnevni.

Po spletu kroži posnetek, ki naj bi prikazoval dolge vrste na letališču v Podgorici, kjer naj bi turški državljani množično zapuščali Črno goro po nedavnem incidentu v naselju Zabjelo. Posnetek je objavila Instagram stran "Necenzurisano".

Francija je ponovno začela z evakuacijo Palestincev iz Gaze, ki je bila prekinjena poleti. Prva skupina, ki jo je sestavljalo 20 ljudi, je prispela v Francijo v nedeljo, 26. oktobra. Prekinitev je bila posledica težav pri preverjanju. Humanitarne organizacije si prizadevajo za zagotovitev nujnih medicinskih evakuacij.

Več kot 800 moldavskih državljanov, ki imajo tudi romunsko državljanstvo, je ostalo brez romunskih osebnih izkaznic, ker so jim jih zasegli na meji med Romunijo in Moldavijo. Oblasti so dokumente zasegle pri prehodu meje, ne glede na smer potovanja.

Romunski predsednik Nicușor Dan je izjavil, da je pripravljen imenovati Sorina Grindeanuja, vodjo PSD, za premierja ob rotaciji vlade spomladi 2027. Poudaril je, da je stabilnost države nemogoča brez sodelovanja s PSD.

Močan potres z magnitudo 6,1 je v ponedeljek zvečer stresel zahodno Turčijo, natančneje območje Sindirgi v provinci Balikesir. Tresenje tal je povzročilo porušitev najmanj treh stavb. Potres so čutili tudi v Istanbulu, Grčiji in južni Bolgariji. Zabeleženih je bilo več kot 40 popotresnih sunkov.

Dva otroka z rakom iz Gaze bosta ta teden premeščena v Center Princese Máxime v Utrechtu na Nizozemskem, kjer bosta prejela potrebno zdravljenje. Center bo poskrbel tudi za nastanitev otrok in njihovih družin. Prihod otrok je potrdil tiskovni predstavnik centra.

Mike Waltz prevzema novo vlogo ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih, z mandatom predsednika Donalda Trumpa, da zmanjša financiranje za tisto, kar so bile nekoč dolgoletne ameriške prioritete. Waltz se k vsaki odločitvi pristopi s stališča koristi za Ameriko, podobno kot pri zastopanju Floride v kongresu.

Nemški kancler Friedrich Merz bo na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana 29. in 30. oktobra uradno obiskal Turčijo. Obisk bo priložnost za pogovore o krepitvi odnosov med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj med srečanjem s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom pritisne nanj, da zmanjša podporo Rusiji. Srečanje med Trumpom in Xijem naj bi potekalo v Južni Koreji.

Madžarska naj bi se povezala s Češko in Slovaško, da bi v Evropski uniji oblikovala zavezništvo, ki bo skeptično do Ukrajine. Politični svetovalec madžarskega premierja Viktorja Orbána je izjavil, da je oblikovanje takšnega bloka v teku.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila Novo Zelandijo, da nujno zapolni "alarmantne" vrzeli v imunizaciji proti ošpicam, zlasti med ranljivimi Maorskimi in Pacifiškimi skupnostmi. Pregled WHO je pokazal, da je stopnja cepljenja proti ošpicam najnižja od leta 2012, kar državo izpostavlja tveganju.

Litva je vložila protest pri Belorusiji zaradi domnevne druge kršitve litovskega zračnega prostora. Belorusija je odgovorila s protestom Litvi zaradi enostranskega zaprtja meje brez predhodnega obvestila. Obe državi sta si izmenjali diplomatske note, v katerih sta izrazili svoje nezadovoljstvo in stališča glede nastalih situacij.

Diplomanti univerze Azim Premji v Bengaluru so med slovesno podelitvijo diplom protestirali proti povezavam podjetja Wipro z Izraelom. Nosili so nalepke, ki so pozivale k prekinitvi vezi med Wipro in Tel Avivom, s čimer so izrazili solidarnost s Palestinci in protestirali proti, kot so dejali, izraelskemu genocidnemu delovanju v Gazi.

V Pakistanu in na obeh straneh nadzorne črte v Kašmirju so s protesti obeležili 'Črni dan' v znak protesta proti indijski upravi nad Džamujem in Kašmirjem. Protestniki so obsodili, kar so označili za nezakonito indijsko zasedbo, in pozvali svet, naj opazi kršitve človekovih pravic v regiji. Mestna uprava Karačija je prav tako napovedala obeležitev 'Črnega dne' v znak protesta.

Britanski par, Lindsay in Craig Foreman, ki sta bila pridržana v Iranu januarja in obtožena vohunjenja, je družini sporočil, da zadnja sodna obravnava ni potekala dobro. Po besedah družine sta zakonca ujeta v "diplomatskem zastoju" in pričakujeta sodbo namesto nove obravnave.

Amir države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je poslal čestitko predsedniku Češke republike, Petru Pavlu, ob obletnici dneva neodvisnosti njegove države. Podobno čestitko je poslal tudi namestnik amirja, šejk Abdullah bin Hamad Al-Thani.

Minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Džibutija, Abdoulkader Houssein Omar, je potrdil, da sta Džibuti in Katar podpisala dva memoranduma o razumevanju, katerih namen je spodbujanje strateškega partnerstva in dvostranskih vezi med državama. Memorandumi naj bi okrepili sodelovanje med državama.

Generalni sekretar Komunistične partije Vietnama, To Lam, je s soprogo Ngo Phuong Ly in visoko delegacijo odpotoval v Združeno kraljestvo na tridnevni uradni obisk. Obisk sovpada s 15. obletnico strateškega partnerstva med Vietnamom in Združenim kraljestvom (2010–2025) in ponuja priložnost za pregled dvostranskega sodelovanja. To je prvi obisk generalnega sekretarja vietnamske komunistične partije v Združenem kraljestvu po 12 letih. Namen obiska je okrepiti odnose med državama.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je ponovno poudarila, da Mehika še vedno pričakuje opravičilo španske krone za osvajanje Amerike, čeprav odnosi med državama niso prekinjeni. Sheinbaum je dejala, da Mehika ni prekinila odnosov s Španijo. Medtem pa Kuba upa, da bo Mehika podprla resolucijo Združenih narodov o odpravi gospodarske blokade proti Kubi, pri čemer kubanski veleposlanik v Mehiki obtožuje ZDA pritiska na druge države, da bi spremenile svoje stališče.

Med protesti v Douali, ki so izbruhnili pred uradno razglasitvijo izidov sporne predsedniške volitve, so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami.

Petar Petković, direktor srbske vladne pisarne za Kosovo in Metohijo, je izjavil, da je Albin Kurti, premier kosovskih začasnih institucij v odstopu, vse bolj nervozen zaradi nezmožnosti oblikovanja vlade, zaradi česar ponovno napada Beograd. Petković je dodal, da Kurti "puca po šavovima" zaradi te nezmožnosti.

Kralja Karla III. je med obiskom pozdravljanja oboževalcev pred katedralo protestnik izzval zaradi povezav princa Andrewa s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyem Epsteinom.

Predsednik Vučić je med obiskom v Uzbekistanu sporočil, da se bo podaljšala shema stanovanjskih kreditov za mlade. Poudaril je tudi gospodarski napredek Uzbekistana pod vodstvom predsednika Mirzijojeva, kjer je brezposelnost padla s 42 na 5,5 odstotka, BDP pa se je povečal na 135 milijard dolarjev. Vučić je ob tem čestital Lazoviću za prevzem blokad in zatrdil, da se prvega novembra ne bo zgodilo nič.

Papež Leo XIV. bo na svojem prvem tujem potovanju molil na mestu eksplozije v bejrutskem pristanišču v Bejrutu leta 2020, v kateri je umrlo več kot 200 ljudi. Ta dogodek je še poglobil gospodarsko in politično krizo v Libanonu.

Britanskega novinarja Samija Hamdija so pridržale ameriške oblasti. Kot razlog za pridržanje so navedli, da naj bi podpiral terorizem, kar njegovi podporniki zanikajo. Do pridržanja naj bi prišlo po pritisku pro-izraelskih skupin, vizum pa mu je bil preklican zaradi "neupravičenih varnostnih razlogov".

Med spopadi med varnostnimi silami in protestniki opozicije v Douali so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Smrtne žrtve je potrdil regionalni guverner, po navedbah kampanje predsedniškega kandidata Issa Tchirome pa so bili ubiti s strelnim orožjem.

Venezuelanski režim Nicolása Madura je predlagal odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi domnevnega spodbujanja intervencije ZDA. López je to označil za arbitrarnost in dejal, da Maduro to počne, ker izraža mnenje, ki ga delijo številni Venezuelci – željo po svobodi. Poudaril je, da v zgodovini Venezuele še ni prišlo do odvzema državljanstva in da gre za poskus ustrahovanja Venezuelcev doma in v tujini. López je tudi kritičen do kolumbijskega predsednika Petra, češ da mu je ohranitev Madura na oblasti v interesu.

Mednarodna zveza za drsanje (ISU) je sprožila preiskavo, potem ko sta kitajska umetnostna drsalca na tekmovanju Grand Prix v Čunkingu po nastopu pokazala mehko igračo, ki spominja na kitajsko balistično raketo DF-61. Dogodek je sprožil razprave o primernosti takšnih predstavitev na športnih dogodkih.

Orkan Melissa je dosegel najvišjo, 5. kategorijo, z vetrovi do 260 kilometrov na uro. Poleg Jamajke, je zdaj v nevarnosti tudi Kuba, kamor naj bi orkan prispel v torek ali sredo.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je na vrhu vzhodne Azije pozval k dialogu in sodelovanju namesto konfrontacije pri reševanju regionalnih in globalnih izzivov. Poudaril je pomen multilateralizma in obnovitve skupnih prizadevanj za mir v regiji.

Papež Leo bo na svojem prvem potovanju izven Italije obiskal osem mest v Turčiji in Libanonu. V Vatikanu so sporočili, da bo papež Leo predvidoma pozival k miru v regiji. Obisk bo potekal kasneje letos.

Dva državljana Bosne in Hercegovine, Mario Kokoruš in Marin Petrović, ki sta pred skoraj dvema mesecema izginila v afriški državi Mali, sta živa in zdrava. Lokalni mediji v BiH poročajo, da naj bi se kmalu vrnila k svojim družinam. Ugrabila naj bi ju džihadistična skupina.

Ob obali grškega otoka Lezbos se je potopil migrantski čoln, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe. Grška obalna straža je rešila sedem ljudi, medtem ko pogrešajo še več deset. Po navedbah obalne straže je bilo na čolnu približno 40 ljudi iz Sudana, ki so izpluli iz Turčije.

Visoki svetovalec iranskega vrhovnega voditelja za mednarodne zadeve, Ali-Akbar Velayati, je poudaril, da imajo Iran, Kitajska in Rusija pomembno vlogo pri oblikovanju nove svetovne ureditve. Te tri države, kot neodvisne sile v Aziji, aktivno prispevajo k nastajajoči globalni ureditvi.

Jordanski kralj Abdullah je izrazil zaskrbljenost glede načrtov za mednarodne sile v Gazi, ki bi jih lahko pozvali k 'vsiljevanju' miru v skladu s Trumpovim načrtom o prekinitvi ognja. Kralj je za BBC dejal, da bi države zavrnile takšno vlogo. Podrobnosti o mednarodnih stabilizacijskih silah, ki jih predlaga ameriški predsednik Donald Trump, so še vedno nejasne, saj ZDA in Izrael še vedno čakajo na odgovor Hamasa glede razorožitve in demilitarizacije v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je v Teheranu sprejel omanskega ministra za notranje zadeve Hamouda bin Faisala Al Busaidija in poudaril dolgoletne bratske vezi med državama.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je imenoval Seymurja Fətəliyeva za novega veleposlanika v Mehiki, medtem ko je s položaja odpoklical Gürsela İsmayılzadəja, dosedanjega veleposlanika v Japonski. Farid Talıbov je bil imenovan za novega veleposlanika v Japonski. Odpoklican je bil tudi Məmməd Afiq oğlu Talıbov iz Mehike.

ZDF je prekinil sodelovanje s partnerskim podjetjem v Gazi, potem ko je izraelska vojska sporočila, da je bil ubiti uslužbenec, ki je bil pred tem ubit v izraelskem raketnem napadu, član Hamasa. Po navedbah IDF ni bil naključna žrtev. ZDF je potrdil, da je bil ubiti inženir član Hamasa in da je njegova smrt očitno posledica ciljnega izraelskega napada.

Madžarski premier Viktor Orbán se je v ponedeljek v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. na zasebni avdienci. Orbán je obiskal papeža kot del mirovne misije, na srečanju pa je bil prisoten tudi Zsolt Semjén.

Stranka Junts per Catalunya, pod vodstvom Carlesa Puigdemonta, je soglasno sklenila prekinitev vladnega sporazuma, podpisanega pred dvema letoma. Puigdemont je PSOE obtožil prekinitve sodelovanja in napovedal, da bodo prešli v opozicijo. Emiliano García-Page meni, da predčasne volitve ne bi smele biti posledica Puigdemontovega ukaza, vendar ocenjuje, da bo težko izpeljati celoten mandat.

Iranski predstavnik zunanjega ministrstva je ob 80. obletnici Združenih narodov poudaril, da Iran verjame v Združene narode, ki resnično zastopajo pravice narodov in se zavzemajo za pravičnost. Iran meni, da bi morali Združeni narodi resnično zastopati vse države in se ne priklanjati ZDA in Izraelu.

Ustavno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Apelacijskega sodišča o izročitvi kitajskega državljana Vang Šujminga Kitajski. Sodišče je sprejelo ustavno pritožbo Šujminga in ugotovilo, da sodišča niso ustrezno preverila navedb o tveganju zlorabe, ki bi mu bil izpostavljen na Kitajskem. Zadeva je bila vrnjena v ponovno obravnavo.

Po poročanju poljskih medijev je prišlo do neljubega nesporazuma med Poljsko in Ukrajino glede obiska poljskega predsednika Karola Nawrockega v Kijevu. Kljub izrecnim povabilom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Nawrocki ne načrtuje potovanja v Kijev. Predstavnik poljske predsedniške administracije Marcin Przydacz je izjavil, da če se želi Zelenski srečati z Nawrockim, lahko pride v Varšavo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je povabil voditelje držav Srednje Azije na vrh "C5+1" v Washington. Srečanje med voditelji Srednje Azije in Donaldom Trumpom naj bi potekalo v Washingtonu, kjer bodo razpravljali o pomembnih vprašanjih. Na srečanju naj bi sodeloval tudi sedanji predsednik Kirgizistana, Sadir Žaparov.

Hrvaška vlada je sprejela strategijo za suzbijanje nezakonitih migracij do leta 2030, ki vključuje pet strateških ciljev. Ti cilji zajemajo preprečevanje nezakonitih prehodov, vzpostavitev učinkovitega sistema azila, spodbujanje zakonitih migracij, integracijo oseb z mednarodno zaščito ter krepitev sodelovanja z državami izven Evropske unije. Poudarek je tudi na operativni izmenjavi podatkov znotraj EU in s tretjimi državami.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je večkrat pohvalil indonezijskega predsednika Prabowo Subianta za njegovo vlogo pri spodbujanju miru na Bližnjem vzhodu. Pohvale so bile izrečene na različnih mednarodnih forumih, vključno z Združenimi narodi, vrhom o Gazi in srečanju ASEAN. Stranka PAN je izrazila priznanje za Prabowovo diplomatsko vlogo, ki jo je Trump prepoznal na vrhu ASEAN 2025, kar predstavlja pomemben mejnik v indonezijski zunanji politiki.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner se je v ponedeljek v Helsinkih sestal s finsko notranjo ministrico Mari Rantanen. Osrednja tema pogovorov je bila izvajanje izgonov v Afganistan in Sirijo. Cilj srečanja je iskanje zaveznikov za izvajanje teh izgonov.

24-letni moški iz Hondurasa je umrl, ko je poskušal pobegniti pred ameriško imigracijsko službo. Po tem, ko so agenti ustavili njegovo vozilo, je pobegnil na avtocesto, kjer ga je povozil voznik.

Predsednik Gvatemale, Bernardo Arévalo de León, je izjavil, da poskušajo proti njemu izvesti državni udar. Za poskus državnega udara obtožuje kazenskega sodnika in državno tožilstvo, ki sta pod sankcijami Evropske unije in Združenih držav Amerike zaradi obtožb o korupciji. Arévalo de León je od Organizacije ameriških držav (OAS) zahteval izredno srečanje v okviru Interameriške demokratične listine.

Reis Islamske skupnosti v Črni gori, Rifat Fejzić, je na omrežju X objavil fotografijo objave z dne 8. oktobra, v kateri srbski predsednik Aleksandar Vučić obtožuje Turčijo, da z oboroževanjem Kosova krši Poveljo Združenih narodov. Fejzić se sprašuje, ali Beograd s tem kaznuje Turčijo prek Črne gore.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je odločitev o ponovnem srečanju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom odvisna od Združenih držav Amerike. Lavrov je poudaril, da je Rusija pripravljena nadaljevati pogovore v tempu, ki ustreza ameriški strani. Sankcije ZDA proti ruskim naftnim podjetjem so imele določen vpliv, vendar Putin ostaja neomajen.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom med prihajajočim srečanjem APEC ostaja malo verjetno, čeprav je Trump nakazal odprtost za pogovore in opisal Severno Korejo kot "nekakšno jedrsko silo". Kevin Kim je bil imenovan za začasnega odpravnika poslov na ameriškem veleposlaništvu v Seulu. Južna Koreja in ZDA verjetno ne bosta zaključili dogovora o tarifah med srečanjem APEC. Howard Lutnick naj bi imel večerjo s korejskimi poslovnimi voditelji.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da mora Evropska unija ohraniti odgovornost po nedavni prekinitvi ognja v Gazi, pri čemer je izpostavila predlagane sankcije proti izraelskim uradnikom. Voditelji EU si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, potem ko so bili izključeni iz posredovanja ZDA pri prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Na vrhu v Bruslju so razpravljali tudi o Ukrajini in Rusiji.

V Avstraliji in ZDA so izbruhnili protesti v podporo Palestini po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Protesti vključujejo demonstracije v Sydneyju in na ameriških univerzah, kjer protestniki pozivajo k svobodi Palestine. Kljub temu kritiki opozarjajo na molk protestnikov o nasilju Hamasa nad Palestinci.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je za Fox News izjavil, da Madžarska upa, da se bosta predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Donald Trump, na koncu sestala v Budimpešti. Sijarto je poudaril, da dobra sodelovanje med ZDA in Rusijo ustreza madžarskim nacionalnim interesom.

Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je med dvodnevnim obiskom v Iraku ponudil tej državi hrvaške izkušnje pri razminiranju, obnovi infrastrukture in krepitvi institucij. Ministrstvo je sporočilo, da je Grlić Radman v Iraku bival 25. in 26. maja.

Črna gora je po hitrem postopku začasno ukinila brezvizni režim za državljane Turčije. Vlada je poudarila, da še naprej skrbi za interese približno 14.000 turških državljanov, ki že prebivajo na njenem ozemlju.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana izrazil svojo solidarnost z družinami in skupnostmi v Mehiki, ki jih je prizadelo močno deževje in poplave v oktobru. Papež je molil za žrtve iz okna Apostolske palače.

Španska specialna operativna skupina (GEO) nacionalne policije je blizu Kanarskih otokov prestregla tovorno ladjo, ki je prevažala približno 6,5 tone kokaina. Aretirali so devet članov posadke.

Po vojaški raciji na eno največjih središč za spletne prevare v Mjanmaru je 222 Filipincev, ki so bili prisiljeni delati v teh centrih, zaprosilo za pomoč pri repatriaciji. Ministrstvo za zunanje zadeve (DFA) je sporočilo, da filipinsko veleposlaništvo v Yangonu sodeluje z mjanmarskimi oblastmi pri dokončanju postopkov deportacije.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je poudaril, da je Izrael neodvisna država, ki sama nadzoruje svojo varnostno politiko, ter zavrnil namigovanja o vplivu ZDA. Hkrati je izpostavil izjemno močno sodelovanje med Izraelom in ZDA, ki po njegovih besedah skupaj spreminjata podobo Bližnjega vzhoda.

Kosovski parlament v nedeljo ni izvolil Albina Kurtija, voditelja gibanja Samoodločba, za premierja. Za njegovo imenovanje je glasovalo 56 poslancev, štirje pa so bili vzdržani. Predsednica parlamenta je dejala, da bo predsednica Kosova Vjosa Osmani morala imenovati novega mandatarja v desetih dneh, kar odpira možnost za ponovitev volitev.

Na Nizozemskem potekajo splošne volitve, kjer imajo volivci na voljo izbiro med kar 27 strankami in 1.166 kandidati, ki se potegujejo za 150 sedežev v parlamentu. Velika izbira pomeni obsežne glasovnice.

Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je obtožila Izrael, da kljub dogovoru o prekinitvi ognja še naprej uporablja humanitarno pomoč kot sredstvo pritiska na Palestince v Gazi. Caroline Willemen, koordinatorica projektov MSF v Gazi, je poudarila, da Izrael izkorišča pomoč kot orožje vojne proti Palestincem, ki živijo v blokadi.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v svojih ocenah zaznala možnost za pogovore med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede reševanja ukrajinske krize. Po poročanju časopisa Wall Street Journal naj bi bile ocene agencije glede možnosti skupnih stališč med Washingtonom in Moskvo optimistične.

V Slonokoščeni obali so potekale predsedniške volitve, ki jih je zaznamovala politična izključenost, bojkot opozicije in naraščajoče nezadovoljstvo javnosti zaradi poskusa predsednika Alassaneja Ouattare, da bi osvojil četrti mandat. Po zaprtju volišč se je začelo štetje glasov. Volitve so potekale sredi napetosti in bojazni pred morebitnim nasiljem.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je izjavila, da je Moldavija pripravljena začeti naslednjo fazo pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Vendar pa je poudarila, da Madžarska blokira ta proces s svojim zavračanjem napredka Ukrajine v istem okviru. Sandu je dodala, da Moldavija razume potrebne reforme.

Med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Maleziji, kjer je potekal vrh ASEAN, so potekali protesti propalestinskih protestnikov v Kuala Lumpurju. Trump se je med obiskom srečal z voditelji držav in prisostvoval podpisu mirovnega sporazuma med Kambodžo in Tajsko. Posnetki so prikazovali Trumpa, kako pleše z lokalnimi umetniki.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da si ZDA prizadevajo razširiti strateško partnerstvo s Pakistanom, vendar to ne bo negativno vplivalo na odnose z Indijo. Rubio je dejal, da so vezi ZDA z Indijo še vedno močne in zgodovinske, kljub prizadevanjem za obnovo partnerstva s Pakistanom.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliyev, je poslal čestitke avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellenu in avstrijskemu narodu ob praznovanju državnega praznika Republike Avstrije. Tudi katarski emir je poslal čestitke avstrijskemu predsedniku.

Iranski Inštitut za politične in mednarodne študije (IPIS) in ruski Inštitut držav CIS sta na skupni okrogli mizi v Moskvi poudarila potrebo po krepitvi dialoga med elitami obeh držav. Srečanje je potekalo z namenom izboljšanja sodelovanja in odnosov med Iranom in Rusijo.

Tonino Picula je poudaril, da mora Črna gora v procesu pogajanj z Evropsko unijo afirmirati svoje, ne pa tuje interese. Opozoril je, da nerešeno vprašanje imovine predstavlja eno od bremen v odnosih med Hrvaško in Črno goro. Prav tako je izpostavil, da bi morali trajno rešiti začasni režim okoli Prevlake, da se mejni spor ne bi prenesel v EU. Picula je tudi pozval k dobri volji glede primera šolskega ladjevja "Jadran". Dodal je, da od vseh držav kandidatk za članstvo v EU samo Črna gora in Albanija napredujeta v pogajanjih z Brusljem.

Izraelski odvetnik Dror David Nahum je izjavil, da je Izrael izgubil informacijsko vojno po napadu Hamasa 7. oktobra. Medtem so se pojavile šokantne grožnje proti Judom, vključno z napovedmi o požigih sinagog in s tem povezano promocijo nacistične literature med Palestinci. Vojska je med preiskavo v Hebronu našla arabski prevod knjige Mein Kampf v prostorih islamske dobrodelne organizacije. Te ugotovitve nakazujejo na naraščajočo stopnjo antisemitizma in sovražnega govora.

Severnokorejska zunanja ministrica Choe Son-hui bo na povabilo obiskala Rusijo in Belorusijo. Državni mediji niso razkrili natančnih datumov obiska. Potovanje se zgodi v času poglabljanja vezi med Pjongjangom in državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Hamas na resne posledice, če bo kršil mirovni sporazum z Izraelom. Trump je izrazil prepričanje v trajen mir na Bližnjem vzhodu in poudaril široko podporo mirovnemu načrtu, pri čemer so se številni strinjali, da se pridružijo stabilizacijskim silam za ohranjanje miru v regiji. Hamas se je odzval, da ne bo izzival Izraela, medtem ko iščejo trupla talcev v Gazi, vendar pa ne bo dajal izgovorov Izraelu za nadaljevanje vojne.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro zagrozil Hamasu, če v 48 urah ne bo vrnil trupel in izpustil talcev. Trump je napovedal, da bodo ZDA v sodelovanju z drugimi državami sprejele ukrepe, če Hamas ne bo izpolnil njegovih zahtev. Grožnja sledi dogovoru o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov.

Kitajski državljan Ži Dong Žang, eden najbolj iskanih beguncev na svetu, je bil ponovno aretiran po drznem pobegu. Oblasti so ga izročile Združenim državam Amerike, kjer ga čakajo hude obtožbe zaradi trgovine z drogami in pranja denarja. Žang, znan tudi kot 'Brat Vang', naj bi bil ključni igralec v globalni trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump se je zahvalil Katarju za prizadevanja pri mediaciji glede načrta za Gazo. Združene države si prizadevajo doseči drugo fazo načrta za Gazo. Katarski uradniki naj bi pripravljali mirovne sile za Gazo, ki bi pomagale vzdrževati prekinitev ognja med Hamasom in Izraelom, če bo to potrebno.

Donald Trump je izjavil, da ne bo izgubljal časa s srečanjem z Vladimirjem Putinom, razen če bi obstajala možnost dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da je imel s Putinom sicer odličen odnos, a je bil nad trenutnim stanjem zelo razočaran. Izrazil je prepričanje, da bi morali vedeti, da bodo dosegli dogovor, preden bi se odločil za ponovno srečanje.

Izrael je dovolil egiptovski strokovni ekipi vstop v območje Gaze, da bi pomagala pri iskanju in identifikaciji posmrtnih ostankov izraelskih talcev, ki naj bi jih izročil Hamas. Ta poteza je del dogovora o izmenjavi talcev v okviru prizadevanj za dosego trajnega miru. Vstop ekipe je bil omogočen po pritisku Združenih držav Amerike, pri svojem delu pa bo usklajena z mednarodnimi organizacijami.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izjavil, da Srbija ceni svoj položaj med Vzhodom in Zahodom v Evropi, hkrati pa poudarja pomembnost tesnih odnosov z Združenimi državami Amerike. Srbija je ponosna na svojo neodvisno zunanjo in varnostno politiko, ki ima globoke korenine v zgodovini srbskega naroda.

Japonska premierka Sanae Takaichi je po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izjavila, da je krepitev zavezništva med Japonsko in ZDA njena glavna prioriteta. Takaichi in Trump sta se strinjala o pomembnosti nadaljnje krepitve dvostranskih odnosov.

Na predsedniških volitvah na Irskem je zmagala Ketrin Konoli, levičarska in neodvisna kandidatka. Po preštetih dveh tretjinah glasovnic je Konoli prejela 64 odstotkov glasov.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da Združene države zbirajo prispevke o možni resoluciji ZN ali mednarodnem sporazumu, ki bi odobril večnacionalne sile v Gazi. O tem vprašanju naj bi razpravljali v Katarju.

Kamala Harris je nakazala, da ni "še končala" in da bi se lahko leta 2028 ponovno potegovala za predsedniški položaj. S tem je pustila odprta vrata za svojo tretjo poskusno kandidaturo za Belo hišo, potem ko je že izključila možnost kandidature za guvernerko Kalifornije. V intervjuju za BBC je izrazila pričakovanje, da bo v prihodnjih letih ženska postala predsednica ZDA.

V moldavskem parlamentu bo ustanovljena nova Komisija za evropsko integracijo. Predsednik parlamenta Igor Grosu je izjavil, da je Marcel Spatari, nekdanji minister za delo in socialno zaščito, primeren kandidat za vodenje te komisije. Ustanovitev komisije je bila napovedana v petek, 24. oktobra, v televizijski oddaji.

Nicolás Maduro je vložil zahtevo pri vrhovnem sodišču (TSJ) za odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi pozivanja k vojaški invaziji. Vzporedno s tem je venezuelska vlada Lópezu odvzela potni list in sprožila sodni postopek za odvzem državljanstva. Maduro Lópeza in druge opozicijske voditelje obtožuje spodbujanja k strmoglavljenju njegove vlade, kar pa ustava prepoveduje.

Neodvisna kandidatka levega političnega spektra, Catherine Connolly, je bila razglašena za zmagovalko irskih predsedniških volitev. Njena edina tekmica, Heather Humphreys, je priznala poraz in izjavila, da bo Catherine predsednica vseh Ircev.

Donald Trump obtožuje Kitajsko izkoriščanja Združenih držav Amerike in kritizira tiste, ki so to omogočili. Medtem je Paul Ingrassia umaknil svojo kandidaturo za vodenje Urada posebnega svetovalca zaradi nasprotovanja republikancev glede njegovih preteklih spornih izjav.

Nemška vlada je poudarila, da ni spremenila svojega stališča glede uporabe jezikov v Evropski uniji (EU), kljub nedavnim poročilom o bilateralnih pogovorih med Španijo in Nemčijo glede španske zahteve za uradno priznanje katalonščine. Nemčija ostaja zadržana glede širitve seznama uradnih jezikov v EU, pri čemer trdi, da bi vsaka sprememba zahtevala spremembo obstoječih pogodb. Španija medtem pripravlja predlog za razpravo z ostalimi državami članicami.

Izraelske sile in naseljenci so nadaljevali z napadi na palestinske kmete med obiranjem oliv na Zahodnem bregu. Po poročilih so zažigali posesti, ranili lokalne prebivalce in tuje aktiviste. V enem incidentu so bili ranjeni trije palestinski nabiralci oliv v napadu izraelskih naseljencev. Posnetki iz vasi blizu Ramale kažejo Palestince, ki poskušajo pregnati naseljence, medtem ko so v ozadju vidne rakete.

Iranski zunanji minister Esmaeil Baghaei je pozval k prekinitvi "kronične nekaznovanosti", ki jo uživa Izrael, potem ko je Meddržavno sodišče (ICJ) obsodilo režim. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da poziv ICJ k dostavi pomoči v Gazo dokazuje, da Izrael očitno krši mednarodno pravo. Baghaei je dodal, da je treba končati "trenutno nekaznovanost", ki jo Izrael uživa za zločine, storjene v Gazi.

Nekdanja tajska kraljica Sirikit, mati sedanjega kralja Vajiralongkorna in soproga najdlje vladajočega monarha, je umrla v petek pozno zvečer v starosti 93 let. Kraljeva družina je na Tajskem zelo spoštovana in jo mnogi obravnavajo kot polbožanske figure.

Tradicionalistični katoliki so izrazili zadovoljstvo, potem ko je papež Leon XIV. odobril staro latinsko mašo v baziliki sv. Petra. Ta dogodek je bil viden kot znak podpore tradicionalističnim katoličanom, ki so se počutili zapostavljene, odkar je papež Frančišek omejil staro latinsko mašo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral Združene narode (ZN) in druge multilateralne institucije, rekoč, da so 'prenehale delovati' in niso uspele zaščititi žrtev vojne v Gazi. Lula meni, da Varnostni svet ZN in celotna organizacija ne delujeta več učinkovito, ter da niso uspeli zaščititi žrtev v palestinski enklavi.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da Rusija ne kaže znakov pripravljenosti na mir in da Vladimir Putin stavi na to, da se bo Zahod naveličal podpirati Ukrajino. Frederiksenova je poudarila, da se to ne bo nikoli zgodilo in da bodo zavezniki le še okrepili svojo podporo.

Direktor Urada za Kosovo in Metohijo, Petar Petković, je izjavil, da je Priština glavni vir nestabilnosti na Zahodnem Balkanu. Po njegovih besedah o tem pričajo številni incidenti, usmerjeni proti srbskemu narodu na Kosovu. Petković je dodal, da je "krhki mir" na Kosovu in Metohiji ohranjen izključno zahvaljujoč odgovorni politiki srbskega predsednika Aleksandra Vučića in srbskemu narodu.

V Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije, so aretirali tri kitajske državljane zaradi poskusa nezakonitega nakupa dveh kilogramov urana. Gruzijska državna varnostna služba (SSSG) je sporočila, da so osumljenci nameravali radioaktivno snov za 400.000 ameriških dolarjev prepeljati na Kitajsko preko Rusije.

Po besedah ruskega odposlanca Kirila Dmitrieva sta Rusija in ZDA blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne v Ukrajini. Kljub preklicu srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti in novim ameriškim sankcijam proti ruskim naftnim podjetjem, Kremelj meni, da je pomembno, da je ukrajinski predsednik Zelenski priznal linije fronte.

Evropske vlade se trudijo igrati pomembno vlogo v diplomaciji, medtem ko ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa poskušajo oblikovati svetovno politiko. Trump je v Egiptu pozdravil sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, pri čemer so evropski voditelji stali za njim kot statisti. Trump se namerava s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjati o končanju ruske vojne v Ukrajini, saj meni, da si tudi Kitajska želi konec konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno opozoril avstralskega ambasadorja Kevina Rudda, da ne pozablja 'slabih' stvari, ki so bile izrečene o njem. Trump je Rudda že pred tem javno kritiziral, kar meče senco dvoma na njun odnos. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko je Trump Rudda ponižal na mednarodnem prizorišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo, da bi Kitajska pomagala ZDA pri odnosih z Rusijo. Trump je novinarjem povedal, da bi bil vesel kitajske pomoči pri odnosih z Rusijo, in izrazil prepričanje, da si Rusija želi v Ukrajini...

Argentina se pripravlja na zakonodajne volitve, ki bodo potekale v nedeljo in bodo predstavljale preizkus za predsednika Javierja Mileija. Napovedi kažejo, da Mileijeva stranka La Libertad Avanza (LLA) verjetno ne bo osvojila večine v kongresu, a kljub temu pričakujejo pomembno rast števila poslancev. Peronisti upajo, da bodo osvojili največ glasov na državni ravni. Volitve bodo pokazale, kako močna je podpora Mileiju po dveh letih njegovega mandata in po porazu njegove koalicije v Buenos Airesu.

Romunskega predsednika Nicuşorja Dana so ob prihodu v Narodno gledališče v mestu Iaşi izžvižgali protestniki, ki so izrazili nezadovoljstvo z njegovo podporo Ukrajini. Množica je Dana pozivala, naj se vrne v Ukrajino.

Indija je na Združenih narodih ostro obsodila Pakistan zaradi hudih kršitev človekovih pravic v regijah, ki jih nezakonito zaseda. Parvathaneni Harish, indijski stalni predstavnik pri ZN, je poudaril, da je Džamu in Kašmir bil, je in bo vedno neločljiv del Indije. Pozval je Pakistan, naj konča zlorabe človekovih pravic na tem območju in ponovil stališče Indije o suverenosti nad sporno regijo.

ZDA so uvedle finančne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko ga je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump obtožil, da je "vodja preprodaje mamil". Petro je te obtožbe označil za "paradoks", ameriška vlada pa mu je že pred tem odvzela vizum. Sankcije so bile uvedene tudi proti nekaterim Petrovim družinskim članom in sodelavcem.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un se je poklonil na pokopališču kitajskih vojakov, ki so umrli v boju za Severno Korejo med korejsko vojno. Poklon se je zgodil ob obeležitvi obletnice vstopa Kitajske v vojno. Državni mediji so poročali, da je Kim obiskal pokopališče padlih kitajskih vojakov.

Nove oblasti na Madagaskarju so odstavljenemu predsedniku Andryju Rajoelini odvzele državljanstvo. Ukrep je bil sprejet z odlokom, ki je bil objavljen v petek. Rajoelina je bil odstavljen pred desetimi dnevi, ko je vojska prevzela oblast po več tednih protestov.

Papež Frančišek je izrazil obžalovanje, ker se Združene države Amerike in Kanada soočajo z "velikimi težavami" v svojih odnosih. Izjava je verjetno povezana z odločitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi trgovinskih pogajanj s Kanado.

Palestinci so se dogovorili, da bo upravo nad območjem Gaze prevzela skupina strokovnjakov. Steven Fagin, dosedanji ameriški veleposlanik v Jemnu, bo koordiniral humanitarno pomoč v okviru mirovnega načrta. Fagin naj bi vodil tudi "Center za izvajanje mirovnega sporazuma".

Palestinske frakcije so se sestale v Kairu in pozvale k enotni nacionalni drži proti aneksiji in razselitvi v Gazi, Zahodnem bregu in Al-Qudsu. Poudarjena je bila nujnost enotnosti in obnove normale. Medtem naj bi Izrael s podporo ZDA zavrnil sodelovanje turških sil v stabilizacijski misiji v Gazi, pri čemer naj bi bili Indonezija in Azerbajdžan potencialni nadomestni sili. Bangladeš je ponovno izrazil podporo palestinski državnosti in poudaril, da Izrael nima suverenosti nad zasedenim palestinskim ozemljem, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.

Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, je poudaril nujnost reforme Varnostnega sveta ZN. Po njegovih besedah je reforma ključna za ohranjanje globalne varnosti in reda. Guterres je dejal, da Varnostni svet ne bi smel biti povezan s hegemonijami in imperiji, ampak bi moral delovati v korist celotne mednarodne skupnosti. Pozval je k takojšnjim spremembam za zagotovitev učinkovitega delovanja ZN.

Sporazum o prekinitvi ognja v Gazi, ki ga je posredoval predsednik Donald Trump, se sooča z vse večjim pritiskom. Marco Rubio je med obiskom v Izraelu poudaril, da je to edini načrt, ki lahko uspe. Medtem ZDA pritiskajo na Izrael z vrsto obiskov visokih uradnikov, Trump pa spodbuja premierja Netanjahuja, da se odloči med ameriško podporo in zahtevami svoje koalicije. Rubio je izrazil optimizem glede mednarodnih sil v Gazi, medtem ko so se palestinske skupine strinjale, da bodo upravljanje ozemlja zaupale odboru tehnikov.

Združeni narodi so zavrnili obtožbe ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, da je Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) postala "podružnica Hamasa". Rubio je izjavil, da UNRWA ne bi smel imeti prihodnosti pri vodenju Gaze. Združene države prav tako zavračajo vlogo Hamasa in UNRWA v Gazi, medtem ko izraelska blokada pomoči vztraja.

Po besedah nekdanjega višjega uradnika CIE Paula R. Pillarja, protestno gibanje »Brez kraljev« v Združenih državah Amerike predstavlja odziv na avtoritarno politiko Donalda Trumpa. V ekskluzivnem intervjuju za Tehran Times je Pillar pojasnil, da gre za odziv ljudi na, kot mnogi vidijo, Trumpov avtoritarni premik.

Družina iz Floride prosi ameriške voditelje za pomoč pri izpustitvi 16-letnega palestinsko-ameriškega najstnika, ki je že osem mesecev zaprt v izraelskem zaporu. Sočasno je Pakistan med štirimi možnimi državami, ki jih obravnavajo kot destinacije za preselitev izgnanih palestinskih ujetnikov, po navedbah Palestinskega kluba ujetnikov.

Izraelska vojska je sporočila, da je v napadu v južnem Libanonu ubila Abbasa Hassana Karkija, odgovornega za logistiko v poveljstvu južne fronte libanonske šiitske skupine Hezbolah. Karki je bil ubit v regiji Nabatieh.

Izraelska skrajna desničarska skupina Tsav 9 je blokirala tovornjake s humanitarno pomočjo za Gazo na prehodu Kissufim, trdeč, da pomoč doseže Hamas in krši dogovor o prekinitvi ognja. Hkrati poročajo o nadaljnjih kršitvah prekinitve ognja s strani Izraela, vključno z zračnimi napadi in streljanjem, ter omejevanjem dostave pomoči. Mediji poročajo, da je Hamas ubil dva izraelska vojaka, kar je dodatno ogrozilo prekinitev ognja.

Različne palestinske skupine, med njimi tudi Hamas, so se dogovorile o načelni izjavi glede mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sporazum vključuje tudi prehodno tehnokratsko upravo za območje Gaze. Kljub dogovoru pa pomembna vprašanja ostajajo odprta.

Skupina mladih moških, ki jih je vodila Wagnerjeva plačanska skupina, je v Londonu podtaknila požar v skladišču s humanitarno pomočjo in opremo. Storilci so bili obsojeni na dolge zaporne kazni. Požig naj bi bil povezan z ruskimi interesi.

Švedska je namenila sredstva palestinski organizaciji ICHR, ki ima povezave s terorističnima skupinama Hamas in Islamski džihad. To je razkril minister za razvojno pomoč Benjamin Dousa za Aftonbladet. Sredstva so bila namenjena preko švedske pomoči.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi po besedah Nigela Faragea, voditelja britanske desne stranke Reform UK, menil, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin 'osmolil'. Farage je to izjavil v intervjuju za Bloomberg.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je postavil na stran Hamasa in pozval Donalda Trumpa, naj prisili Izrael k ustavitvi spopadov. Izrael in Hamas se medsebojno obtožujeta kršenja premirja v Gazi. Kljub premirju Izrael še naprej blokira humanitarno pomoč Gazi. Hamas poziva k mednarodnemu pritisku na Izrael, da spoštuje sporazum o premirju.

Nemški politiki so izrekli hude obtožbe proti stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), češ da ta zbira podatke o kritični infrastrukturi Nemčije v interesu Kremlja. Sume o vohunjenju je podžgal tudi notranji minister nemške zvezne dežele Turingije.

Glavne palestinske stranke, vključno s Hamasom, so se dogovorile o ustanovitvi začasnega odbora neodvisnih strokovnjakov, ki bo upravljal Gazo po koncu vojne. To je razvidno iz skupne izjave.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum v Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. Poročilo ZN navaja, da je izraelski genocid v Gazi nemogoč brez globalne vpletenosti. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila nujnost odgovornosti EU in predlagala sankcije proti izraelskim uradnikom.

Turčija je imenovala Nuha Yilmaza, dosedanjega namestnika zunanjega ministra, za novega veleposlanika v Siriji. To se zgodi več kot 12 let po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama. Imenovanje Yilmaza, ki ga je odobril zunanji minister Hakan Fidan, predstavlja pomemben korak pri ponovni vzpostavitvi diplomatske prisotnosti Turčije v Damasku.

Kitajska je napovedala uvedbo novega praznika, imenovanega Dan obeležitve priključitve Tajvana, ki bo potekal 25. oktobra. Ta poteza je del kitajskih prizadevanj za uveljavljanje suverenosti nad samoupravnim otokom Tajvanom.

Izrael se pripravlja na možnost, da bo Hamas vrnil posmrtne ostanke dveh umorjenih talcev. Viri poročajo, da uradna potrditev še ni bila izdana, prav tako Hamas ni podal javne izjave o vrnitvi teles. Trenutno naj bi Hamas zadrževal še 13 trupel.

V Nemčiji poteka sojenje trem moškim, obtoženim vohunjenja za Rusijo. Obramba vztraja pri oprostilni sodbi, medtem ko stališča obrambe in državnega tožilstva ostajajo močno različna. Primer je sprožil razpravo o obsegu ruske vohunske dejavnosti v državi in ​​odzivu nemških varnostnih služb.

Kremlj je sporočil, da predsednika Rusije in ZDA ne izključujeta možnosti srečanja v prihodnosti, čeprav Donald Trump trenutno ni zainteresiran za samit. Ruski predsednik Putin je dva dni po uvedbi ameriških sankcij poslal posebnega odposlanca Kirila Dmitrijeva v ZDA na uradne pogovore.