Kitajska je napovedala uvedbo novega praznika, imenovanega Dan obeležitve priključitve Tajvana, ki bo potekal 25. oktobra. Ta poteza je del kitajskih prizadevanj za uveljavljanje suverenosti nad samoupravnim otokom Tajvanom.

Izrael se pripravlja na možnost, da bo Hamas vrnil posmrtne ostanke dveh umorjenih talcev. Viri poročajo, da uradna potrditev še ni bila izdana, prav tako Hamas ni podal javne izjave o vrnitvi teles. Trenutno naj bi Hamas zadrževal še 13 trupel.

V Nemčiji poteka sojenje trem moškim, obtoženim vohunjenja za Rusijo. Obramba vztraja pri oprostilni sodbi, medtem ko stališča obrambe in državnega tožilstva ostajajo močno različna. Primer je sprožil razpravo o obsegu ruske vohunske dejavnosti v državi in ​​odzivu nemških varnostnih služb.

Kremlj je sporočil, da predsednika Rusije in ZDA ne izključujeta možnosti srečanja v prihodnosti, čeprav Donald Trump trenutno ni zainteresiran za samit. Ruski predsednik Putin je dva dni po uvedbi ameriških sankcij poslal posebnega odposlanca Kirila Dmitrijeva v ZDA na uradne pogovore.

Kolumbijska vlada je potrdila izpustitev 17 kolumbijskih državljanov, ki so bili zaprti v Venezueli. Izpustitev je bila dosežena po večmesečnih diplomatskih pogajanjih med Kolumbijo in Venezuelo. Izpustitev je potekala v občini Pedro María Ureña v zvezni državi Táchira.

Minister svetnik Nguyen Hoang Nguyen, začasni odpravnik poslov vietnamske delegacije pri Združenih narodih (ZN), je pozdravil sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Poudaril je pomembnost zagotavljanja pravočasne in neovirane dostave humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Pohvalil je prizadevanja držav za mediacijo in spravo, ki so prispevale k pomembnemu preboju.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril Izrael pred aneksijo okupiranega Zahodnega brega. V intervjuju je Trump dejal, da bi takšna poteza pomenila konec ameriške podpore Izraelu. Čeprav je izraelski parlament glasoval o aneksiji, Trumpova izjava nakazuje, da bi ZDA lahko prepovedale takšno dejanje.

Na železniški postaji v Ovruchu v Ukrajini je prišlo do eksplozije granate, v kateri so umrle štiri osebe, dvanajst pa je bilo ranjenih. Po poročanju ukrajinske policije je 23-letni moški, ki je poskušal ilegalno zapustiti državo, na peronu aktiviral eksplozivno napravo med preverjanjem dokumentov s strani mejnih stražarjev. Moškega so že aretirali zaradi poskusa ilegalnega prehoda meje.

Španija in Nemčija sta se dogovorili za začetek dialoga z namenom doseči evropsko soglasje glede priznavanja katalonščine kot uradnega jezika v Evropski uniji. Ta poteza sledi ultimatumu stranke Junts, ki zahteva izpolnitev obljub glede rabe katalonščine. Nemčija je pristala na odprtje dialoga s Španijo, kar predstavlja preobrat v priznavanju uradnih jezikov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Londonu srečal s kraljem Karlom III. Velike Britanije. Srečanje je potekalo v gradu Windsor.

Članki poudarjajo prihajajočo 80. obletnico Združenih narodov (ZN) in razpravljajo o vlogi organizacije v svetu. Peter Grohmann iz ZN je poudaril, da ZN ne vsiljujejo državam, kaj naj storijo. Macky Sall, nekdanji predsednik Senegala, je ob obletnici izpostavil pomembnost ZN za mir in mednarodno sodelovanje, hkrati pa pohvalil njeno vlogo kot edinstvenega okvira za dialog med narodi.

Številni evropski poslanci so pozvali predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, naj ukrepa proti madžarskemu komisarju za zdravje Olivérju Várhelyiju zaradi suma vohunjenja. Po poročilih naj bi Madžarska poskušala novačiti agente v institucijah EU, pri čemer je Várhelyi v središču pozornosti. Čeprav so nekateri avstrijski poslanci izrazili kritike, niso podpisali uradnega pisma s pozivom k ukrepanju.

CDU zaostruje stališče glede prihoda ukrajinskih beguncev v Nemčijo. Generalni sekretar CDU, Carsten Linnemann, je kritiziral povečan prihod vojaško sposobnih ukrajinskih moških v Nemčijo. Pred tem je vodja CSU, Markus Söder, zagrozil s poostritvijo pravil v Evropi. Razlog za to so sproščeni izstopni pogoji v Ukrajini. Kljub temu se pričakuje nadaljnji prihod beguncev.

Pravnik in strokovnjak za evropske integracije Vladimir Međak je izjavil, da Evropska komisija ne bo mogla prezreti resolucije Evropskega parlamenta o polarizaciji in represiji v Srbiji in da bo predsednica Ursula von der Leyen morala upoštevati stališča evropskih poslancev. Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim zahteva posamezne sankcije proti tistim, ki kršijo zakon in človekove pravice. Za končno odločitev o sankcijah bosta potrebni še dve instanci po Evropskem parlamentu.

Ob obali Tunizije se je potopil čoln, ki je prevažal približno 70 migrantov. V nesreči je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi otroci. Po navedbah lokalnih oblasti se je tragedija zgodila v bližini pristaniškega mesta Mahdia v osrednji Tuniziji. Reševalci so rešili 30 ljudi.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo odobritev zakona izraelskega Kneseta o priključitvi Zahodnega brega, označilo ga je za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in nadaljevanje izraelske kolonialne in ekspanzionistične agende. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je dejal, da je odločitev Kneseta...

Nekdanji poveljnik sil Nata v Evropi, Vesli Klark, bo nastopil kot priča obrambe na sojenju nekdanjim voditeljem OVK, ki so obtoženi vojnih zločinov pred Specializiranim sodiščem v Haagu. Mediji v Prištini poročajo, da bo Klark zadnja priča obrambe Hašima Tačija. Klark je bil na čelu Natovih sil v Evropi med agresijo te zveze na takratno Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je 24. oktobra po telefonu govoril s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim. V pogovoru sta se osredotočila na dvostransko sodelovanje med državama in razpravljala o aktualnih vprašanjih.

V Kuala Lumpurju v Maleziji se je približno 700 ljudi zbralo pred ameriškim veleposlaništvom, da bi protestirali proti obisku predsednika Donalda Trumpa. V Združenih državah Amerike, natančneje v Baton Rougeu v Louisiani, pa se je okoli 1000 ljudi zbralo na protestih 'No Kings' Day', kjer so izrazili nestrinjanje s 'protidemokratičnimi' dejanji predsednika Trumpa in drugih republikancev.

Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je tik pred zdajci preložil svoje potovanje na Kitajsko, ki je bilo načrtovano za ponedeljek in torek. Kot razlog je ministrstvo navedlo pomanjkanje ustreznih terminov s strani kitajske strani, saj je Peking potrdil le eno srečanje z njegovim kitajskim kolegom Wang Yijem.

Alon Ohel, talec s srbskim in izraelskim državljanstvom, ki ga je ugrabil Hamas, je bil izpuščen iz Medicinskega centra Rabin, kjer je opravil potrebne medicinske teste. Po izpustitvi bo nadaljeval z rehabilitacijo.

Fronta Polisario je ponudila Maroku pogovore o prihodnosti Zahodne Sahare, s poudarkom na avtonomiji pod maroško upravo, vendar pod pogojem, da se o tem odloča na referendumu. Mohamed Yeslem Beissat, minister za zunanje zadeve Sahrawi, je izrazil pripravljenost gibanja na revizijo maroškega načrta iz leta 2007, vendar zahteva potrditev s strani prebivalstva Sahrawi.

Predsednik Brazilije, Lula da Silva, je izrazil močno zanimanje za srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ob robu dogodkov v Maleziji. Lula je poudaril, da namerava na morebitnem srečanju odločno braniti interese Brazilije in izpostaviti ključne teme, pomembne za državo.

Zahodni mediji, vključno z Guardianom, poročajo, da se na Zahodu pojavlja ideja, da bi bil nadzor Rusije nad Donbasom lahko najmanj slab izid za Ukrajino v trenutnem konfliktu. Kljub temu nekateri opozarjajo, da bi bil takšen razplet nesprejemljiv in razočaranje za podpornike Ukrajine.

Irak se pripravlja na parlamentarne volitve, ki bodo določile smer države v enem od najbolj občutljivih trenutkov na Bližnjem vzhodu v zadnjih letih. Čeprav je prekinitev ognja v Gazi morda umirila regionalne napetosti, še vedno obstaja strah pred novo rundo konfliktov med Izraelom in Irakom.

Mehiške oblasti so v predmestju Guadalajare odkrile 48 vreč, ki so vsebovale človeške ostanke. Najdba je bila v tajni grobnici, kar sproža sume o vpletenosti kartelov. Preiskava o grozljivem odkritju poteka.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju za radio Kossuth spregovoril o različnih temah, vključno z načrtovanim mirovnim vrhom v Budimpešti, ki je bil preložen, a ostaja na dnevnem redu. Orbán je komentiral tudi odnose med Madžarsko in Ukrajino, pri čemer je izpostavil, da konflikt ni brez temeljev. Poleg tega se je dotaknil tudi domače politične situacije, vključno z oktobrsko obeležitvijo in Békemenet (Pohod za mir), omenil pa je tudi stranko Tisza in Evropsko unijo.

Kubanska vlada je potrdila izročitev kitajskega državljana Zhi Dong Zhanga Mehiki, ki je osumljen kot eden glavnih mednarodnih akterjev v trgovini s fentanilom. Zhang, ki je julija pobegnil iz hišnega pripora v Mehiki, je bil aretiran na Kubi 31. julija 2025 in predan ZDA. Meksiške oblasti so potrdile, da so pričakovale, da ga bo Kuba vrnila v državo.

V Budimpešti je potekal velik protest proti vojni v Ukrajini, na katerem je vodilno vlogo prevzel madžarski premier Viktor Orban. Protestniki so izrazili nasprotovanje vpletanju Madžarske v konflikt in poudarili, da ne želijo umirati za Ukrajino.

Na dan Združenih narodov je bil v Beču slovesno odkrit spomenik "Cvet Srebrenice" na Trgu Združenih narodov. Spomenik, ki simbolizira spomin, resnico in opomin človeštvu, bo trajno pričal o pomembnosti ohranjanja spomina na žrtve genocida v Srebrenici ter o potrebi, da se Evropa in svet učita iz preteklosti.

Po poročilu komisije Peršmanhof Slovenija upa na pozitiven premik v odnosih z Avstrijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja, da je sedaj izjemna priložnost za napredek, zlasti glede dvojezičnosti v Koroški. Slovenija si želi izboljšanja pravic slovenske narodne skupnosti v Avstriji.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal, da bi ZDA lahko razširile svoje vojaške operacije proti domnevnim trgovcem z drogami, povezanim z Venezuelo, na kopno. Izjavil je, da bi lahko sledile kopenske operacije, kar bi pomenilo stopnjevanje napetosti med ZDA in Venezuelansko vlado Nicolasa Madura. Razlog za morebitno posredovanje naj bi bil boj proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki menijo, da gre za poskus odstavitve Madura.

Združene države Amerike preučujejo predlog za dostavo humanitarne pomoči v Gazi, ki bi nadomestil sporno fundacijo Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpira ameriška vlada. Predlog vključuje vzpostavitev tako imenovanega 'humanitarnega pasu Gaze', ki bi ga sestavljalo od 12 do 16 humanitarnih središč vzdolž črte, do katere so se izraelske sile umaknile znotraj Gaze. Cilj je olajšati dostavo pomoči v palestinsko enklavo pod krhko prekinitvijo ognja med Izraelom in Hamasom. Nekateri pomočniki so izrazili zaskrbljenost, saj naj bi nova središča spominjala na lokacije GHF.

Zvezna velika porota je obtožila Decarlosa Browna mlajšega zaradi umora 23-letne ukrajinske begunke Irine Zarutske na vlaku v Charlotteu v Severni Karolini. Brownu grozi smrtna kazen, če bo spoznan za krivega. Zarutska je bila brutalno zabodena avgusta, Brown pa ima dolgo kriminalno preteklost.

Bivši svetovalec Donalda Trumpa, Steve Bannon, je izjavil, da Trump razmišlja o načrtih za vrnitev v Belo hišo leta 2028, kar bi pomenilo tretji mandat, kljub ustavnim omejitvam. Bannon je poudaril, da Trump ima načrt za to, pri čemer strategija vključuje poplavljanje medijskega prostora z informacijami, da bi prikril resnične namere.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval Izrael k nujnemu spoštovanju nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) glede dostave pomoči v Gazo. ZDA so izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo ICJ, ki Izrael obvezuje k olajšanju vstopa pomoči v Gazo.

Po novih poročilih je v požaru avtobusa, ki ga je povzročilo trčenje z motorjem v Andhra Pradeshu v južni Indiji, umrlo med 19 in 25 ljudi. Do nesreče je prišlo na avtocesti, ki povezuje Bengaluru in Hyderabad. Več ljudi je bilo ranjenih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija obvestila ameriški kongres o operacijah proti narkokartelom in da vojaška posredovanja proti njim na kopnem prihajajo, tudi brez uradne napovedi vojne. Trump trdi, da lahko nadaljuje z napadi na domnevne tihotapce drog v tujini brez odobritve kongresa, ter omenja možnost širitve vojaških akcij na kopno, predvsem v Venezueli.

Donald Trump je ponovil, da narkokarteli obvladujejo Mehiko in poudaril, da se morajo ZDA braniti pred tem vplivom. Kljub temu je izpostavil pogum Claudie Sheinbaum, vendar ni omenjal možnosti neposrednega oboroženega napada.

V Budimpešti so potekali protesti podpornikov in nasprotnikov madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na ulicah se je zbralo več tisoč Madžarov, ki so izrazili podporo Orbanu pred parlamentarnimi volitvami, ki ga čakajo v šestih mesecih in bodo po napovedih zelo zahtevne.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je vrnil v Turčijo po uradnih obiskih v Kuvajtu, Katarju in Omanu, kjer je opravil vrsto srečanj in pogovorov.

Predhodni senat Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) je potrdil svojo pristojnost v primeru proti nekdanjemu filipinskemu predsedniku Rodrigu Duterteju v zvezi z umori, ki naj bi bili storjeni v času njegovega mandata v okviru vojne proti drogam. Sodniki so zavrnili izpodbijanje pristojnosti in izjavili, da se postopek lahko nadaljuje. To pomeni, da se lahko začne celovito sojenje za zločine proti človečnosti.

Turčija se je pridružila 15 drugim državam, vključno z državami članicami Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), pri ostri obsodbi izraelskih zakonskih predlogov, ki poskušajo vsiliti izraelsko suverenost na Zahodnem bregu. Te države so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi teh potez in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju.

Zgodovinar Milan St. Protić je za N1 ocenil, da je resolucija Evropskega parlamenta o Srbiji pomembnejša od požara v "Ćacilendu", saj je to ostra in nedvoumna poruka srbskemu režimu, kakršne iz EU že dolgo ni bilo slišati. Po njegovem mnenju incident v "Ćacilendu" deluje inscenirano.

Evropejci so zaskrbljeni zaradi naraščajoče politične napetosti v Združenih državah Amerike in se bojijo morebitnega izbruha druge državljanske vojne. Po poročanju I Paper, se sosedje čez ocean bojijo, da bi se lahko razmere še zaostrile. Umor aktivista MAGA, Charlieja Kirka, je sprožil pozive k prenehanju političnega nasilja in retorike, ki ga spodbuja.

Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, je pozval k "boju" proti dezinformacijam o podnebnih spremembah. Odločno je zagovarjal podnebno znanost in podatke, ki po njegovih besedah izpostavljajo svet eksistencialnim nevarnostim podnebnih sprememb.

Po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom so nekateri propalestinski protestniki v Združenih državah Amerike izrazili obžalovanje in se ozrli nazaj na svoje dejavnosti. Poročajo, da so se protestniki soočili s streznitvenimi spoznanji o moči in politiki, hkrati pa razmišljajo o svojih izkušnjah in lekcijah, ki so jih potegnili iz protestov.

V Londonu se je zgodilo več incidentov, povezanih s propalestinskimi protesti. Profesorju Michaelu Ben-Gadu, izraelskemu predavatelju na City St George's University, je skupina protestnikov grozila z obglavljenjem in ga označila za "vojnega zločinca" in "nacista". Zdravnica NHS Rahmeh Aladwan je bila aretirana zaradi suma spodbujanja rasne sovraštva po tem, ko naj bi proslavljala napade Hamasa 7. oktobra. Poleg tega študentu v Londonu grozi deportacija v Egipt, kjer mu grozi mučenje, potem ko je sodeloval v propalestinskih protestih na King's College.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o možnosti, da bi pozval Izrael k izpustitvi zaprtega voditelja Fataha, Marvana Barghoutija. Barghouti velja za najbolj priljubljenega in potencialno združevalnega palestinskega voditelja. Ta poteza bi lahko bila del širše strategije ZDA glede prihodnosti Gaze po koncu vladavine Hamasa. Barghouti sicer ni bil med zaporniki, ki jih je Izrael izpustil v zameno za talce, kljub pozivom predstavnikov Hamasa k njegovi osvoboditvi.

Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich se je opravičil za svoje "nesrečne" izjave, v katerih je Savdski Arabiji svetoval, naj "še naprej jezdi kamele", namesto da bi zahtevala ustanovitev palestinske države v zameno za normalizacijo odnosov z Izraelom. Smotrich, znan po svojih provokacijah, je s svojimi izjavami sprožil val kritik.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sporočila, da bo za obnovo zdravstvenega sistema v Gazi potrebnih najmanj sedem milijard dolarjev. V Gazi trenutno ni nobene popolnoma delujoče bolnišnice, deluje jih le 14 od 36. Primanjkuje osnovnih zdravil, opreme in zdravstvenega osebja.

Francosko sodišče je izdalo novo mednarodno tiralico za nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi njegove vpletenosti v smrtonosne kemične napade blizu Damaska leta 2013. To je že tretja tiralica, ki jo je Francija izdala zoper al Asada, ki je trenutno v izgnanstvu v Rusiji. Obtožbe se nanašajo na zločine proti človečnosti v povezavi z uporabo kemičnega orožja.

Ameriški inštitut na Tajvanu (AIT) je s pismom čestital Zheng Liwen ob njeni izvolitvi za predsednico kitajske nacionalistične stranke Kuomintang (KMT). Vodja AIT, Gu Liyan, je izrazil upanje za tesno in konstruktivno sodelovanje med AIT in KMT. Zheng Liwen se je zahvalila za čestitke in poudarila, da bo pod njenim vodstvom Kuomintang odločno deloval za mir v Tajvanski ožini in s konkretnimi dejanji spodbujal dialog in razumevanje. Obljubila je tudi poglobitev tajvansko-ameriških odnosov.

Iran je opozoril Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) in njenega generalnega direktorja Rafaela Grossija, da ponavljanje neuspešnih groženj ne bo prineslo želenih rezultatov in bi lahko vodilo v nov neuspeh. Iranski zunanji minister Abas Araghči je Grossija posvaril pred nadaljnjimi grožnjami proti Iranu.

Tiskovna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je pozdravila odločitev Narodne skupščine Republike Srbske o imenovanju Ane Trišić Babić za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Zaharova je to potezo označila za gesto dobre volje in pozvala vse, ki so sodelovali pri destabilizaciji razmer v Bosni in Hercegovini, da sprejmejo Dodikovo odločitev in se vrnejo k dialogu. Hkrati je kritizirala Christiana Schmidta zaradi izvajanja pravnega nasilja.

V Istanbulu poteka zasedanje "Sodišča za Gazo", globalne in neodvisne pobude, ki preiskuje vojne zločine, ki jih je Izrael storil v Gazi. Strokovnjaki na panelu "Obravnava temeljnih vzrokov" so razpravljali o zgodovinskem poteku izraelskega genocida v Gazi. Sodišče bo v Istanbulu objavilo končno odločitev.

Donald Trump je izjavil, da je ustavil načrte Benjamina Netanjahuja za aneksijo Zahodnega brega. Opozoril je, da bi Izrael izgubil ameriško podporo, če bi se odločil za aneksijo. Napovedal je tudi, da namerava obiskati Gazo.

Kralj Karel III. in papež Leon sta se skupaj mudila v Sikstinski kapeli v Vatikanu. To je prva skupna služba angleškega monarha in katoliškega poglavarja po tem, ko se je kralj Henrik VIII. razglasil za poglavarja. V kapeli, kjer je bil pred šestimi meseci Leon izvoljen za prvega ameriškega papeža, so odmevali latinski napevi in angleške molitve.

Južna Koreja in Združene države Amerike bosta kmalu začeli pogajanja o spremembi sporazuma o civilnem jedrskem sodelovanju. Cilj je Južni Koreji omogočiti večjo avtonomijo pri predelavi izrabljenega jedrskega goriva in bogatenju urana za civilno uporabo. Zunanji minister Cho Hyun je izjavil, da si Južna Koreja prizadeva pridobiti večjo prožnost pri predelavi izrabljenega goriva in bogatenju urana za civilno energetsko rabo.

Kamboška policija je aretirala 57 državljanov Južne Koreje zaradi suma vpletenosti v organizacijo za spletne prevare. Aretacije so potekale v Phnom Penhu, kjer so policisti vdrli v stavbo na obrobju glavnega mesta. Preiskava je razkrila domnevne povezave aretiranih z nezakonitimi spletnimi aktivnostmi.

Sofiane Sehili, francoski kolesar, je bil v Rusiji obsojen na denarno kazen zaradi nezakonitega prečkanja ruske meje in nato izpuščen. Grozila mu je do dve leti zaporne kazni. Sehili je julija krenil iz Lizbone, da bi podrl svetovni rekord v kolesarjenju čez Evrazijo, ko so ga ruske oblasti aretirale septembra.

Vojska Združenih držav Amerike je napadla plovilo, ki naj bi bilo povezano s trgovino z drogami, tokrat ob obali Kolumbije v vzhodnem Pacifiku. Ta akcija je del širitve operacij ZDA za preprečevanje trgovine z drogami v Severno Ameriko. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriška vojaška ofenziva v Karibih in Pacifiku ne bo ustavila kolumbijske trgovine z drogami in bi lahko celo zvišala ceno kokaina.

Ruski predsednik Vladimir Putin se ne bo udeležil 47. vrha ASEAN v Kuala Lumpurju, ki bo potekal kasneje ta mesec. To je potrdil malezijski premier Anwar Ibrahim. Rusijo bo na vrhu zastopal namestnik predsednika vlade Aleksander Novak.

Mehiške oblasti so sporočile, da so Zhi Dong Zhanga, kitajskega državljana, obtoženega tihotapljenja kokaina in fentanila v ZDA, ponovno prijeli na Kubi, potem ko je julija pobegnil iz mehiškega pripora.

Britanski premier Kir Starmer je Zapadni Balkan označil za "kotel" Evrope in s tem odprl vrh z voditelji v Londonu, ki se osredotoča predvsem na reševanje migracijskih izzivov. Starmer je gostil voditelje zahodnobalkanske šestorice – Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Albanije, Bosne in Hercegovine in Kosova. Velika Britanija si prizadeva dogovoriti se o nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje števila nezakonitih migrantov. Starmer je poudaril tudi zlonamerni vpliv Rusije v regiji.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je po pogovorih s stalnim predstavnikom ZDA pri Združenih narodih, Michaelom Volcom, izjavil, da ima nova ameriška administracija precej simpatij in razumevanja za Srbijo. Poudaril je, da gre za enega najvplivnejših akterjev ameriške zunanje politike. Razpravljali so o različnih vprašanjih, od Kosova in Metohije do energetske situacije.

V Togu se je zgodila prometna nesreča, v kateri je umrlo pet francoskih humanitarnih delavcev. Žrtve so bile na humanitarni misiji, štiri so bile iz regije Bouches-du-Rhône, ena pa iz severne Francije. Nesreča se je zgodila v torek, o njej pa je danes poročala dobrodelna organizacija, ki je organizirala potovanje.

V Nigru so ugrabili ameriškega misijonarja. Po poročanju ameriških medijev, je bil ugrabljen iz svojega doma v glavnem mestu Niamey. Žrtev je 48-letni pilot, ki je delal za krščansko nevladno organizacijo pri humanitarni misiji. Ugrabitev naj bi izvedli oboroženi islamistični militanti.

Milijoni ton zavržene elektronike iz Združenih držav Amerike se vsak mesec pošiljajo v tujino, večinoma v države jugovzhodne Azije, ki niso pripravljene na varno ravnanje z nevarnimi odpadki. Novo poročilo okoljske organizacije opozarja na to, da se v te države pošilja ogromna količina e-odpadkov, kar povzroča resne okoljske težave. Te države nimajo ustrezne infrastrukture za obdelavo teh odpadkov, kar vodi v onesnaževanje in ogrožanje zdravja ljudi.

Indijski premier Narendra Modi se bo na povabilo malezijskega premierja Anwarja Ibrahima virtualno udeležil 22. vrha ASEAN-Indija 26. oktobra. Modi je potrdil svojo zavezanost krepitvi odnosov med ASEAN in Indijo.

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izrazil upanje, da bodo ukrajinske sile onesposobile ruski naftovod "Družba". Kot odziv na to izjavo ga je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova označila za "Osamo bin Sikorskega". Sikorski je izrekel to izjavo v odgovoru madžarskemu kolegu Petru Sijartu in dodal, da upa, da bo "major Madžar" onesposobil naftovod, ki napaja Putinovo vojno mašinerijo, da bi Madžarska nafto prejemala preko Hrvaške.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se pripravlja na obisk savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Združenih državah Amerike naslednji mesec. To bi lahko bil prvi državniški obisk tujega voditelja v Trumpovem drugem mandatu. Pričakuje se, da bo obisk okrepil odnose med državama, vendar nekateri kritizirajo Trumpa zaradi sodelovanja s Savdsko Arabijo zaradi vprašanj človekovih pravic in umora novinarja Jamala Khashoggija.

Galatasaray je v tekmi proti Bodo/Glimt zmagal s 3:1, pri čemer je Victor Osimhen dosegel dva gola. Ta zmaga je Galatasarayu prinesla zaporedne zmage v Ligi prvakov po 13 letih. Tekmo in zmago so mediji široko pokrivali, tako turški kot norveški, poudarjali pa so tudi Osimhenovo izjemno predstavo. Med tekmo je zvezdniku Galatasaraya umrl oče, ki je doživel srčni infarkt.

Ujedinjene nacije bodo leta 2026 izbrale novega generalnega sekretarja, ki bo petletni mandat nastopil 1. januarja 2027. Med potencialnimi kandidati se omenjajo tri imena iz Latinske Amerike, med katerimi sta dve ženski. Izbira sledi resoluciji, ki spodbuja kandidature žensk.

Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta sopredsedovala 11. zasedanju katarsko-turške vrhovne strateške komisije v Dohi. Med srečanjem sta visoka predstavnika prisostvovala tudi podpisu več memorandumov o soglasju med državama.

Nedavna anketa Reuters/Ipsos je pokazala, da večina Američanov, vključno z 80 % demokratov in 41 % republikancev, podpira priznanje palestinske državnosti s strani ZDA. To nakazuje, da je nasprotovanje predsednika Donalda Trumpa tej ideji neskladno z javnim mnenjem.

Nekdanji poveljnik poljske enote za specialne operacije GROM, general Roman Polko, je izjavil, da bi poljsko vojno letalstvo lahko sestrelilo letalo ruskega predsednika Vladimirja Putina, če bi ta letel na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Madžarsko.

Ob obali Salakte v Tuniziji se je prevrnila ladja s približno 70 migranti iz podsaharske Afrike. V nesreči je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi novorojenčki. Tunizijska obalna straža je rešila 30 ljudi in sprožila preiskavo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da se Iran ne bo vrnil k pogajanjem z Združenimi državami, dokler Washington ne bo opustil svoje politike 'nerazumnih zahtev'. Iran vztraja, da se ZDA ne smejo posluževati pretiranih zahtev.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je sestal z ameriškim posebnim odposlancem za Sirijo, Tomom Barrackom. Prav tako se je srečal s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom, s katerim je razpravljal o dvostranskih odnosih in dogajanju v Gazi. Poleg tega je katarski premier poslal čestitko maroškemu kolegu in opravil telefonski pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Ameriški podpredsednik JD Vance je med obiskom v Izraelu poudaril, da sporazum o Gazi ponuja priložnost za okrepitev odnosov z državami Bližnjega vzhoda, vendar je pred njimi še težka naloga pri izvajanju ameriškega mirovnega načrta. Izraelski predsednik Isaac Herzog je pozval k ohranjanju premirja v Gazi. Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da je izključitev Hamasa predpogoj za priznanje Palestine, pri čemer je obsodila kršitev premirja s strani Hamasa in posledično izraelsko povračilo.

Pakistanska mornarica je v dveh operacijah v Arabskem morju, ki sta potekali pod okriljem saudsko-vodene skupne pomorske enote CMF (Combined Maritime Forces), zasegla rekordno količino narkotikov, vrednih več kot 972 milijonov ameriških dolarjev. Operaciji je izvedla ladja pakistanske mornarice PNS Yarmook (F271), cilj pa sta bili dve ladji brez zastave.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med državnim obiskom v Avstriji slovesno odprl novo nemško veleposlaništvo na Dunaju. Otvoritve se je udeležil tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je izjavil, da je v prihodnjih letih neizogibno, da bo svet presegel cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Guterres je to dejal pred Svetovno meteorološko organizacijo v Ženevi in poudaril, da prizadevanja za omejitev segrevanja ne bodo uspešna.

Špansko nacionalno sodišče je zavrnilo preiskavo proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in visokim vojaškim uradnikom zaradi napada na ladjo Madleen, ki je bila del mednarodne civilne misije Flotilla de la Libertad, namenjene Gazi. Sodnik Antonio Piña je zavrnil tožbo, pri čemer se je skliceval na pristojnost sodišča in prejel pozitivno mnenje tožilstva. Tožbo je vložil španski državljan, ki je bil aretiran in deportiran s strani Izraela.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na predavanju na Fakulteti za organizacijo in informatiko v Varaždinu izrazil zaskrbljenost nad zunanjo politiko Zahoda, ki naj bi združila Rusijo in Kitajsko v nevarno zavezništvo. Poudaril je, da bi morala biti Hrvaška nacionalno odporna, da bi se lahko uprla zunanjim vplivom. Opozoril je tudi na maltretiranje Hrvatov v Bosni in Hercegovini.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

V Hanoju bo podpisan prelomni sporazum Združenih narodov o kibernetski kriminaliteti, katerega cilj je zajeziti kazniva dejanja, ki svetovno gospodarstvo letno stanejo bilijone ameriških dolarjev. Kljub temu sporazum sproža kritike zaradi tveganj za človekove pravice.

Kubanski državljan, ki so ga Združene države deportirale v Eswatini, je začel gladovno stavko v strogo varovanem zaporu. Tam je zaprt že več kot tri mesece, brez obtožnice ali dostopa do pravnega svetovanja.

Kralj Karel III. je postal prvi voditelj Anglikanske cerkve, ki je javno molil s papežem po razkolu z Rimom pred 500 leti. Skupna molitev s papežem Leonom XIV. v Sikstinski kapeli v Vatikanu je bila označena kot pomemben trenutek v zgodovini in potrjuje bližino med katoliško in Anglikansko cerkvijo.

Donald Trump je potrdil, da ni prišlo do odpovedi vrha o miru v Budimpešti. Napovedal je tudi, da bo v dveh dneh objavil pomembne novice glede tega srečanja. Hkrati je izrazil željo po doseganju konkretnega dogovora na tem vrhu, kar kaže na resnost ameriškega interesa za pogajanja med ZDA in Rusijo. Tisti, ki želijo spodkopati pogovore, so prejeli slabe novice.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v parlamentu poudarila, da je Italija ponovno pomembna v mednarodnem prostoru, hkrati pa je komentirala dogajanje na Bližnjem vzhodu. Meloni je dejala, da je Hamas s kršitvijo premirja pokazal, kdo je glavni sovražnik Palestincev, vendar ne podpira izraelskega povračilnega ukrepanja. Poudarila je, da bo Italija priznala Palestino, ko bo Hamas sprejel, da ne bo imel vloge v prihodnji palestinski državi in bo razorožen. Evropski poslanec Marco Boccia je kritiziral Melonijevo, češ da podpira Trumpa in zavrača Evropo.

Hrvaško vrhovno sodišče je potrdilo 40-letno zaporno kazen Splićanu, ki je bil obsojen zaradi 267 kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja lastne hčerke. Zloraba se je začela leta 2018, ko je bila deklica stara šele pet let, in je trajala pet let. Obsojeni se je pritožil na višino kazni, a je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Friedrich Merz je praznoval svoj 70. rojstni dan, vendar Angela Merkel ni bila povabljena na praznovanje. Razmerje med kanclerjem in njegovo predhodnico naj bi bilo že dolgo časa prekinjeno. Na praznovanje je bilo pričakovanih več sto gostov.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim poziva Evropsko komisijo k uvedbi ciljanih sankcij proti odgovornim za padec nadstrešnice v Novem Sadu. Kritična resolucija opozarja na nasilje, represijo in korupcijo v državi, pri čemer najvišje evropske uradnike poziva k previdnosti pri hvaljenju reform v Srbiji. Aleksandar Vučić je resolucijo označil kot pričakovano in jo povezal z obarvano revolucijo. V resoluciji je tudi poziv Evropski ljudski stranki (EPP), naj izključi SNS iz svojih vrst.

Američan, ki je bil povezan s streljanjem v Wieambilli, v katerem je umrlo šest ljudi, je priznal krivdo za blažjo obtožbo v skladu z dogovorom o priznanju krivde v Združenih državah. Moški, ki je bil povezan s strelci, je pristal na dogovor, ki je znižal prvotno obtožnico.

Kitajska bo obeležila 80. obletnico "retocesije" Tajvana, kar pomeni vrnitev otoka pod kitajsko oblast po koncu druge svetovne vojne, ko je Japonska predala Tajvan vladi Republike Kitajske leta 1945. Slovesnost bo potekala v Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. Ta dogodek pa je sporen, saj se mnenja o legitimnosti kitajske oblasti nad Tajvanom razlikujejo.

Litovski letalski promet na letališču v Vilniusu je bil v torek zvečer začasno ustavljen zaradi prisotnosti več deset tihotapskih balonov v zračnem prostoru. Nacionalni center za krizno upravljanje (NCMC) je izdal izjavo, v kateri je pojasnil, da so bili zaprti tudi mejni prehodi z Belorusijo, saj naj bi baloni tihotapili cigarete.

Slovaški premier Robert Fico je pozval Evropsko unijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi omogočila srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Fico meni, da je to ključno za dosego miru v Ukrajini. Poudaril je, da bi morala EU, če si resnično želi miru, zagotoviti, da se srečanje izvede brez ovir in čim prej.

Od začetka sezone obiranja oljk so izraelski naseljenci izvedli že 158 napadov na Palestince na Zahodnem bregu, medtem ko je izraelska vojska opazovala. Izrael je deportiral 32 aktivistov, ki so pomagali palestinskim obiralcem oljk.

Turški zunanji minister Hakan Fidan in vodja obveščevalne službe MİT İbrahim Kalın sta se v torek v Dohi sestala s predsednikom sveta Šura Hamasa, Mohamedom Ismailom Darwishom, in člani političnega biroja Hamasa.

Evropska unija bo po poročanju The European Conservative (TEC) prisiljena sprejeti kakršenkoli dogovor o Ukrajini, ki ga bo predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Viri blizu diplomatskih krogov trdijo, da bo Bruselj moral sprejeti vsak dogovor, kar napoveduje morebiten rusko-ameriški vrh v Budimpešti.

Podpredsednik ZDA J.D. Vance je poudaril konstruktivno vlogo Turčije v načrtih za prekinitev ognja v Gazi. Vance je izjavil, da ZDA ne bodo silile Izraela glede identitete tujih sil, ki bodo nameščene v Gazi, ter dodal, da bi morala Turčija igrati konstruktivno vlogo na področjih gradbeništva, financ in komunikacij. Izrazil je tudi prepričanje, da je trenutni mirovni proces boljši od pričakovanj in poudaril potrebo po razorožitvi Hamasa.

Strokovnjaki Združenih narodov so obtožili ZDA, da s prikritimi akcijami in grožnjami uporabe sile proti Caracasu kršijo suverenost Venezuele. Obtožbe so usmerjene v Trumpovo administracijo, ki naj bi vodila vojaško kampanjo za zaustavitev pretoka drog iz Latinske Amerike v ZDA.

V eksploziji cisterne z gorivom v vasi Ezza v južni Nigeriji je umrlo najmanj 38 ljudi. Ljudje so se nagnetli, da bi zajeli gorivo iz prevrnjenega tankerja, ko je ta nenadoma eksplodiral in jih zajel v plamenih. V osrednji Nigeriji je v podobni eksploziji umrlo 29 ljudi.

Po besedah evropske komisarke za širitev, Marte Kos, bi lahko Moldavija in Ukrajina že novembra začeli pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Pogajanja naj bi potekala o vseh šestih tematskih sklopih, kar je Kosova razkrila na tiskovni konferenci ob robu zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU.

Donald Trump je opozoril Hamas, da se mora 'pravilno vesti', sicer se bo soočil z 'brutalno' silo zaveznikov. Trump je razkril, da so mu številne ključne ameriške zaveznice na Bližnjem vzhodu ponudile intervencijo v Gazi s silo, če bo Hamas še naprej kršil dogovore. Poudaril je, da še vedno obstaja upanje, da bo Hamas ravnal pravilno, sicer bo njihov konec 'hiter, besen in brutalen'. Hamas naj bi danes zvečer predal še dve trupli talcev.

Donald Trump je ponovil opozorilo Hamasu in dejal, da so zavezniki ZDA na Bližnjem vzhodu pripravljeni poslati vojake v Gazo, če bo potrebno. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je prispel v Izrael, da bi okrepil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.

Po poročanju Financial Timesa naj bi se ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar Marco Rubio 30. oktobra srečala v Budimpešti. Vendar pa je Bela hiša izjavila, da po njunem »produktivnem« telefonskem pogovoru ne vidi potrebe po osebnem srečanju. Omenjeni telefonski pogovor je bil očitno dovolj, da so v Beli hiši ocenili, da dodatno srečanje ni potrebno.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Po poročanju različnih virov, med njimi NYT, Life.ru, mail.ru, in regnum.ru, naj bi Donald Trump na srečanju z Volodimirjem Zelenskim zahteval ozemeljske ustopke Rusiji v zameno za mir. Agencija AFP je srečanje označila za napeto in zahtevno. Foreign Policy je poročal, da naj bi Trump podpiral stališče Vladimirja Putina glede ukrajinskega vprašanja, kar naj bi Zelenskega postavilo v težak položaj.

Albanski premier Edi Rama je v Londonu svetoval kosovskemu premierju Albinu Kurtiju, naj Kosovo pozabi na Srbijo in se osredotoči na izpolnjevanje pogojev Evropske unije za članstvo. Rama je poudaril, da bi morala Priština izpolniti vse točke dialoga, ki ga posreduje EU, in da je pomembno, da Kosovo dela na izpolnjevanju vseh dialogov in kriterijev.

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman, znan kot MBS, se je 18. novembra 2018 srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je bil njegov prvi obisk v Beli hiši po marcu 2018.

Združeno kraljestvo in Indonezija sta sklenili dogovor o repatriaciji britanske državljanke Lindsay Sandiford, ki je bila leta 2012 aretirana na Baliju zaradi tihotapljenja drog. Sandifordova, stara 68 let, se bo izognila usmrtitvi, prav tako pa bo v Združeno kraljestvo vrnjen še en britanski državljan, ki v Indoneziji prestaja dosmrtno zaporno kazen.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović bo prihodnji teden uradno obiskal Vatikan, kjer ga bo v zasebni avdienci sprejel papež Lav XIV., so v torek potrdili v Uradu predsednika. Milanović bo v Vatikanu 31. oktobra in se bo srečal tudi z državnim tajnikom.

Indija je uradno nadgradila svojo tehnično misijo v Kabulu na raven veleposlaništva, s čimer je ponovno vzpostavila polno diplomatsko prisotnost v Afganistanistanu. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo veleposlaništvo okrepilo indijski prispevek k celovitemu razvoju, humanitarni pomoči in pobudam za izgradnjo zmogljivosti v Afganistanistanu, kar kaže na indijsko namero poglobitve sodelovanja na vseh področjih obojestranskega interesa.

Nemška zvezna vlada je zavrnila pobudo več nemških mest, vključno z Leipzigom, za sprejem ranjenih otrok iz Gaze in Izraela. Mestne oblasti so želele nuditi pomoč otrokom, ki so jih prizadele vojne razmere, vendar je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo to ponudbo. Politični predstavniki, ki so podpirali pobudo, so izrazili razočaranje in označili pomanjkanje podpore za "okrutno".

Poljska je zagrozila z aretacijo Vladimirja Putina, če bi njegov zrakoplov preletel poljski zračni prostor na poti v Budimpešto na srečanje z Donaldom Trumpom. Rusija je na to odgovorila z obtožbami, da je Poljska pripravljena izvesti teroristična dejanja.

Izrael je pozval kanadskega premierja Marka Carneyja, naj ponovno pretehta svojo zavezo, da bo spoštoval nalog Mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo premierja Benjamina Netanjahuja, če ta obišče Kanado.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v okviru uradnega obiska obiskal Ljubljano, kjer se je srečal s predsednico države Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike na Hrvaškem, Nicole McGraw, je na Pantovčaku predala poverilna pisma predsedniku Zoranu Milanoviću. Spremljali so jo njeni družinski člani, soprog Michael McGraw in hči Elizabeth Merrill. V člankih je omenjena kot Trumpova veleposlanica.

Gibanje za pravice Palestincev je protestiralo pred mednarodnim obrambnim sejmom Sidec v Celju, izrazilo nasprotovanje oboroževanju Slovenije in promociji sejma med mladimi. Opozorili so na sodelovanje tujih podjetij, ki naj bi bila vpletena v izraelsko represijo nad Palestinci v Gazi.

Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahiba Gafarova in predsednik armenskega parlamenta Alen Simonjan sta se sestala v Ženevi. Srečanje je potekalo v okviru 151. skupščine Interparlamentarne unije (IPU).

Francoska mornarica je v mednarodni operaciji, ki je potekala v sodelovanju s španskimi in portugalskimi oblastmi, zasegla rekordno količino 2,4 tone kokaina ob obali Madeire. Zaseg je bil izveden v sklopu prizadevanj za boj proti mednarodnemu trgovanju z drogami.

Evroliga se je odločila, da se bodo tekme Evrolige in Evropskega pokala od 1. decembra spet igrale v Izraelu. Prejšnji tedni so nakazovali celo možnost izključitve izraelskih klubov, vendar se je situacija obrnila. Makabi je izvajal pritisk, vendar mu ni uspelo.

Generalni sekretar vietnamske komunistične partije To Lam je obiskal Finsko, kjer so ga sprejeli s slovesno dobrodošlico. Obisk, ki je najvišji obisk vietnamskega voditelja na Finskem doslej, poudarja Hanoijevo globoko spoštovanje do tradicionalnega prijateljstva in večplastnega sodelovanja s Finsko. To Lam je poudaril, da Vietnam visoko ceni dolgoletno partnerstvo s Finsko, ki je v preteklosti zagotavljala razvojno pomoč in podpirala ključne projekte. Izrazil je prepričanje, da bo obisk odprl novo poglavje v dvostranskih odnosih in prispeval k miru, stabilnosti in razvoju v regijah in svetu.

Po podatkih vlade v Gazi je v območje po začetku prekinitve ognja prispelo le 986 tovornjakov s humanitarno pomočjo, kar je precej manj od dogovorjenih 6.600. Palestinske oblasti obtožujejo Izrael, da nadaljuje s politiko stradanja in humanitarnega izsiljevanja prebivalstva v Gazi, s čimer krši pogoje prekinitve ognja.

Milijoni Američanov so se udeležili protestov v mestih, kot so Los Angeles, New York, Chicago, Washington D.C. in Houston, da bi izrazili nestrinjanje s politikami ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Protesti so bili odziv na Trumpove politike, ki so naletele na široko neodobravanje.

Katar je obtožil Izrael kršenja dogovora o prekinitvi ognja v Gazi po napadih na Hamas. Medtem se je podpredsednik ZDA, JD Vance, mudil v Izraelu, da bi pomagal stabilizirati prekinitev ognja, Bela hiša pa si je prizadevala ohraniti premirje kljub zaskrbljenosti glede morebitnega izraelskega napada. Hamas je Izraelu vrnil truplo Tala Haimija. Predsednik Abas je izjavil, da bi se Hamas lahko preoblikoval v politično stranko, če bi predal orožje in priznal Izrael. ZDA so povečale diplomatski pritisk na Izrael zaradi suma, da bi premier Netanyahu lahko odstopil od dogovora.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Belize je podpisal sporazum o 'varni tretji državi' z Združenimi državami, kar je del prizadevanj Trumpove administracije za pospešitev deportacij in odvračanje migracij proti severu. Podrobnosti sporazuma zaenkrat niso jasne.

Senator Morene, Gerardo Fernández Noroña, je napovedal, da bo s 24. oktobrom začasno prekinil svoj mandat v senatu. Razlogov za svojo odločitev ni pojasnil, a je napovedal, da bo več podrobnosti razkril kasneje. Dejal je le, da gre za "revolucionarne razloge".

Predsednik Donald Trump se konec tedna odpravlja v Azijo, kjer bo poskušal razrešiti zapletena vprašanja. Potovanje v Azijo je tvegana poteza, saj so izidi negotovi.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Avstrija je po štirih letih premora ponovno začela izvajati deportacije v Afganistan. Prva deportacija je bila izvedena danes, ko so v Kabul prepeljali moškega, ki je bil v Avstriji obsojen zaradi hudega spolnega delikta. S tem se Afganistan pridružuje Siriji in Somaliji kot državam, kamor Avstrija izvaja deportacije. To je prva deportacija v Afganistan, odkar so oblast prevzeli talibani.

Nova ambasadorka Združenih držav v Dominikanski republiki, Leah Francis Campos, bo v sredo prispela v državo. Minister za zunanje zadeve Roberto Álvarez je napovedal, da bo Camposova v četrtek predložila kopije poverilnih pisem. Prihod nove ambasadorke naj bi okrepil diplomatske odnose med državama.

Ekvadorsko tožilstvo je sporočilo, da ne bo pridržalo ekvadorskega državljana, ki je preživel ameriški vojaški napad na plovilo v Karibih, ki je bilo osumljeno prevoza mamil. Tožilstvo je pojasnilo, da nimajo dokazov, da je preživeli storil kakršno koli kaznivo dejanje v Ekvadorju. Preživeli je bil izpuščen iz pripora.

Hutijevci so v soboto vdrli v kompleks Združenih narodov v Sani, glavnem mestu Jemna, in tam zadržali petnajst mednarodnih uslužbencev ZN. Po posredovanju so izpustili pet jemenskih uslužbencev ZN in dovolili, da se mednarodno osebje prosto giblje znotraj kompleksa.

Podpredsednik Cevdet Yılmaz bo nadomeščal predsednika Recepa Tayyipa Erdogana med njegovim obiskom Kuvajta, Katarja in Omana. Erdogan bo v omenjenih državah gostoval med 21. in 23. oktobrom.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v torek začel tridnevni državniški obisk v Avstriji. Sprejel ga je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen z vojaškimi častmi v znak prijateljstva med državama. Med obiskom bo Steinmeier med drugim odprl novozgrajeno nemško veleposlaništvo na Dunaju. To je prvi državniški obisk nemškega predsednika v Avstriji po 28 letih.

Italijanski podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Antonio Tajani se je v Sloveniji udeležil vrha držav južne Evrope Med9. Tajani je na vrh prišel na podlagi pooblastila predsednice vlade Giorgie Meloni. Med9 združuje Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Malto, Portugalsko, Španijo in Slovenijo.

Evropska unija ohranja možnost uvedbe sankcij proti Izraelu zaradi kršitev prekinitve ognja v Gazi in neizpolnjevanja humanitarnih obveznosti. Zunanja ministrica EU Kaja Kallas je dejala, da bo grožnja sankcij ostala na mizi, dokler ne bo prišlo do "resničnih in trajnih sprememb" na terenu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sestal z ameriškima izaslancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, dan po izraelskih napadih na območje Gaze. Ti napadi so postavili pod vprašaj krhko premirje, ki velja od 10. oktobra. Podpredsednik ZDA je opozoril, da bodo prihajale do "trzljajev in zastojev" pri doseganju miru v Gazi.

Šefica evropske diplomacije, Kaja Kalas, je ocenila, da pritiskanje na Ukrajino ni pravi pristop za končanje vojne v državi. Po srečanju zunanjih ministrov držav EU v Luksemburgu je poudarila, da bi takšno ravnanje spodbudilo ponavljanje agresije. Kalasova je prepričana, da pritiskanje na Ukrajino, ki je žrtev, ni ustrezna rešitev.

Ukrajina je načrtovala, da bo pridobila podporo Donalda Trumpa, celo z načrtovanim srečanjem v Washingtonu in potencialno dobavo raket Tomahawk. Vendar pa je en telefonski klic Vladimirja Putina očitno spremenil Trumpovo stališče.

Propalestinske skupine so v Luksemburgu in Bruslju protestirale, pozivajoč ministre EU k prekinitvi odnosov z Izraelom. Zahtevajo politično odgovornost, prekinitev pridružitvenega sporazuma EU-Izrael in konec evropske podpore Izraelu, medtem ko se pozivi k prekinitvi normalizacije odnosov stopnjujejo ob premirju v Gazi.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med govorom na Inštitutu za mednarodne odnose in zunanjo politiko na Švedskem poudaril, da si Črna gora zasluži, da Evropska unija začne s pripravo pristopne pogodbe. Milatović je izjavil, da bi to bil jasen signal, da so rezultati pomembnejši od retorike, ter pozval EU, naj prepozna ta trenutek.

Kolumbija je odpoklicala svojega veleposlanika iz ZDA zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o povečanju carin in ustavitvi plačil Kolumbiji. Rusija je izrazila nestrinjanje z morebitno dobavo raket Tomahawk Ukrajini s strani ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov ameriški kolega Marco Rubio bosta kmalu opravila telefonski pogovor o novem srečanju na vrhu med Trumpom in Putinom. Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis se je srečal s turškim kolegom Hakanom Fidanom v Luxembourgu, medtem pa se pripravlja teren za morebitni oborožen konflikt v Ukrajini.

Iran je razveljavil sporazum o sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), ki je bil podpisan septembra. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost je dejal, da je resolucija 2231 končana in da je dogovor o inšpekcijah z agencijo ZN ničen.

Evropska komisija je vzpostavila "raziskovalne stike" s talibanskim režimom glede vračanja afganistanskih državljanov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. To je bil odgovor na pismo dvajsetih držav članic, ki so pozvale k usklajeni strategiji za izgon afganistanskih državljanov v nepravilnem položaju. Pobuda prihaja v času, ko se evropske države soočajo s težavami pri deportaciji afganistanskih državljanov.

Papež Leo XIV. se je prvič srečal s predstavniki globalne organizacije, ki združuje žrtve spolnih zlorab in zagovornike. Dogovorili so se za vzpostavitev stalnega dialoga. Skupina si prizadeva za uveljavitev politike ničelne tolerance do spolnih zlorab v Katoliški cerkvi po vsem svetu, ki je že v veljavi v ZDA.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ne pričakuje zmage Ukrajine v vojni proti Rusiji, čeprav priznava, da obstaja še možnost za to. Kljub prejšnjim grožnjam Putinu, Trump ne želi pritisniti na Rusijo zaradi vojne. To za Ukrajino pomeni nadaljnjo potrditev, da se mora zanesti predvsem nase.

V ZDA so kritizirali dogodek v čast marincem, na katerem je sodeloval podpredsednik JD Vance, kot nevarno demonstracijo sile med protesti proti Trumpovi administraciji. Govornik predstavniškega doma Mike Johnson je obsodil znake "86 47" kot spodbujanje nasilja. Poročilo razkriva povečano porabo agencije ICE za domače orožje pod Trumpovo administracijo. V Nigeriji je sodišče prepovedalo proteste blizu vile Aso Rock in NASS, policija pa je opozorila protestnike, naj spoštujejo sodno odredbo. Žrtve separatističnega nasilja in drugi nasprotujejo načrtovanim protestom za izpustitev Nnamdija Kanuja, voditelja domorodnega ljudstva Biafre (IPOB).

Jugovzhodno obalo Filipinov je stresel potres z magnitudo 5,8. Epicenter potresa je bil blizu mesta Santiago. Zaenkrat ni poročil o žrtvah ali gmotni škodi. Oblasti še preverjajo morebitne posledice potresa.

Nemška vlada, ki uradno nima diplomatskih odnosov s talibani v Afganistanu, je po besedah notranjega ministra Alexandra Dobrindta blizu dogovora o rednem vračanju afganistanskih državljanov, ki so v Nemčiji storili kazniva dejanja. Pogovori naj bi bili tik pred zaključkom, kar bi omogočilo 'regularne' deportacije, morda celo s komercialnimi leti.

Izrael je po začasni prekinitvi ponovno dovolil vstop humanitarne pomoči v območje Gaze, vendar pod strogimi varnostnimi pogoji. Odločitev sledi dogovorom in inšpekcijam. Hkrati pa imaginarna meja, določena s sporazumom o prekinitvi ognja, ostaja smrtonosna cona za Palestince v Gazi.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izrazil prepričanje, da bi bil predsednik sejma Szymon Hołownia boljši kandidat za veleposlanika Poljske v ZDA kot sedanji vršilec dolžnosti Bogdan Klich. Iz vrst stranke Polska 2050 prihajajo informacije, da bi Hołownia to funkcijo z veseljem prevzel, vendar pa mora zanj dati soglasje tudi zunanji minister Radosław Sikorski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Strinjala sta se, da se bosta kmalu srečala. Macron je poudaril, da morajo biti Ukrajinci in Evropejci vključeni v pogajanja o Ukrajini, tudi v primeru srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom.

Egipt bo novembra gostil mednarodno konferenco o obnovi območja Gaza po vojni. Predsednik Abdel Fattah al-Sisi je napovedal, da bo Egipt v sodelovanju z različnimi organizacijami, vključno z Organizacijo islamskega sodelovanja, Arabsko ligo in Palestinsko upravo, gostil konferenco, ki bo združila države donatorice, mednarodne organizacije in regionalne partnerje. Poleg tega je Egipt začel pobudo za zbiranje donacij državljanov za podporo obnovi Gaze, za kar je Sisi pooblastil premierja Mostafo Madbulija.

Študenti v Montani so protestirali na javnem dogodku izraelske raziskovalne ustanove, vendar jim vstop ni bil dovoljen. Na Madžarskem je protest prekinil predavanje izraelskega zgodovinarja na ugledni univerzi ELTE, kar je sprožilo pozive ministrov k preiskavi. Protestniki so prekinili predavanje in univerzo prisilili k prekinitvi dogodka.

V Seulu so protestniki izrazili zaskrbljenost nad stanjem v Gazi in pozvali k podpori Palestini, medtem ko Palestinci v Gazi preživljajo težke razmere sredi uničenja. V Berlinu je potekal protest proti pritisku na pro-palestinske akademike in kulturne delavce.

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o razvoju dogodkov v Gazi in o prekinitvi ognja. Osredotočila sta se na načine za spodbujanje miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Poudarila sta potrebo po lajšanju trpljenja Palestincev in prizadevanjih za izraelski umik iz Gaze.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da so v Kongu odpustili zadnjega bolnika z ebolo iz nedavnega izbruha. Od 25. septembra niso poročali o novih primerih, kar pomeni začetek 42-dnevnega obdobja, po katerem lahko razglasijo konec izbruha, če ne bo novih primerov.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med državniškim obiskom v Bruslju položil venec k spomeniku Tomba del Milite Ignoto (grobnica neznanega junaka). Predsednik se mudi v belgijski prestolnici na tridnevnem obisku.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Luksemburgu, kjer se je udeležil srečanja Sveta ministrov Evropske unije, ločeno srečal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Noelom Barrotom in romunsko zunanjo ministrico Oano Toiu. Pogovori so potekali v okviru diplomatskih aktivnosti ob robu zasedanja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA uničile iranske jedrske zmogljivosti, in njegovo ponudbo pogovorov. Poudaril je, da ZDA nimajo pravice narekovati drugim državam, kaj lahko počnejo. Razkrito je bilo, da je Izrael sredi junija izvedel obsežno bombardiranje Irana, pri čemer so se ZDA za kratek čas pridružile napadom na ključne iranske jedrske objekte.

V Slonokoščeni obali se stopnjujejo napetosti pred predsedniškimi volitvami. Predsednik Alassane Ouattara, star 83 let, ignorira pozive k odstopu in si prizadeva za četrti mandat, kar je sprožilo proteste. Opozicijske stranke in nevladne organizacije so obsodovale dvomesečno prepoved političnih shodov, ki je bila uvedena teden dni pred volitvami, iz katerih sta bili izključeni dve vodilni opozicijski osebnosti.

Kljub pritiskom Združenih narodov in humanitarnih skupin, ostaja prehod Rafa med Gazo in Egiptom zaprt. Ponovno odprtje prehoda, ki je ključnega pomena za dostavo pomoči, goriva in pretok civilistov v Gazi, je del načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za palestinsko ozemlje, vendar je še vedno na čakanju.

Italijanski aktivist Antonio La Piccirella, član Global Sumud Flotille, je v Rimu vložil prijavo proti Izraelu, v kateri izraelske oblasti obtožuje mučenja. La Piccirella trdi, da so nad njim in drugimi aktivisti izvajali fizično nasilje, nekaterim naj bi zlomili roke. Pritožuje se tudi nad slabimi pogoji v priporu, vključno z umazano vodo in kovinskimi delci v hrani. Incident se je zgodil med poskusom plovbe proti Gazi.

Rusija je pripravljena okrepiti sodelovanje z Iranom na vseh področjih, je sporočil Kremelj. Moskva je obsodila napade ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta. Medtem so Rusija, Kitajska in Iran pisale ZN in izjavile, da je jedrski sporazum s Teheranom prekinjen.

Kanadski premier Mark Carney je v intervjuju dejal, da bi aretiral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bi ta vstopil v Kanado. Izjava je zaostrila odnose med Ottawo in Jeruzalemom ter sprožila odzive izraelskih uradnikov in kanadskih političnih nasprotnikov. Carney je dejal, da bi podpiral prejšnjo zavezo premierja Justina Trudeauja, da bi Netanjahuja pridržali zaradi obtožb o vojnih zločinih.

Kitajski mediji so izrazili navdušenje nad izjavami ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je obljubil, da Moskva ne bo izdala Pekinga. Lavrov je namreč odgovoril na vprašanja o odnosih med Rusijo in Kitajsko med tiskovno konferenco, s čimer je po mnenju kitajskih medijev pokazal zaupanje med državama. Minister je bil vprašan o morebitni združitvi Rusije in ZDA proti Kitajski.

Predsednik beograjske mestne skupščine Nikola Nikodijević in minister moskovske vlade Sergej Čerjomin sta v Beogradu podpisala desetletni sporazum med Beogradom in Moskvo. Prav tako sta podpisala memorandum o razumevanju za obdobje 2026-2029 v okviru manifestacije Dnevi Moskve v Beogradu.

Kreml poskuša vplivati na prihajajoče volitve z zamenjavo gubernatorjev in uporablja državno propagando za predstavitev dogodkov v najugodnejši luči za Vladimirja Putina. Romunska političarka Diana Șoșoacă pa je postala 'zvezda' v ukrajinskih medijih po izjavah o Volodimirju Zelenskem in obisku dogodka v Moskvi, kjer je bil prisoten tudi Vladimir Putin. Njene teorije zarote so bile v Kremlju deležne pozornosti, medtem ko so jih v Kijevu manj sprejemali.

V Nemčiji se Alternativa za Nemčijo (AfD) krepi, kar nekateri pripisujejo umetnemu krepitvi levice in uničevanju desnega centra. Medtem naj bi skrajna desnica kradla ideje skrajni levici, med drugim tudi koncept "genocida s substitucijo", ki ga je prvotno razvil Aimé Césaire. V ZDA pa je Ian Miller objavil članek, v katerem trdi, da je Francis Collins nenamerno razkril lastno nekompetentnost pri odzivu na Covid-19.

V več državah potekajo obsežne kampanje cepljenja proti otroški paralizi in ošpicam. V Pakistanu so v prvih petih dneh kampanje cepili več kot 43,3 milijona otrok, cilj pa je doseči 45 milijonov. Kljub temu se kampanja sooča z varnostnimi izzivi in dezinformacijami, štiri osebe so bile aretirane zaradi napada na zdravstvene delavce v Karačiju. V Afganistanu so začeli kampanjo cepljenja proti otroški paralizi v vzhodnih provincah. Etiopija je začela tretji krog integriranega cepljenja proti otroški paralizi, s ciljem doseči več kot 8,5 milijona otrok. V Nigeriji so cerkve odprle svoja vrata za množično cepljenje proti ošpicam, rdečkam, otroški paralizi in HPV. V Kaduni v Nigeriji želijo cepiti 4,2 milijona otrok proti ošpicam in rdečkam.

EU-jeva zunanja voditeljica Kaja Kallas meni, da mednarodna skupnost ne sme nagraditi Rusije za njeno agresivno vojno proti Ukrajini. Kallas je dejala, da bi s tem poslali sporočilo vsem agresorjem po svetu, da si lahko preprosto vzamejo, kar želijo.

Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so iz Nemčije, Črne gore in Kazahstana izročili tri osebe, ki so bile iskane z rdečo tiralico. Minister je dodal, da so v tem mandatu vlade v Turčijo vrnili že 500 oseb, ki so jih iskali z rdečo tiralico ali difuzijo.

Članek na infolibre.es je z ironijo obravnaval monarhijo. Liberoquotidiano.it je poročal, da naj bi Giorgia Meloni spravila levičarje v 'manicomi' in da levičarji uporabljajo sodišče proti vladi. Ista spletna stran poroča, da naj bi Marco Damilano evociral državni udar v povezavi z Sigfridom Ranuccijem. Lantidiplomatico.it je kritiziral Rai zaradi oddaje o Libiji, ki naj ne bi omenjala Saifa Gadafija.

Napovedano srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem in ruskim ministrom Sergejem Lavrovom je bilo odpovedano. Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo srečanja med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Poročajo tudi, da poteka priprava predloga z 12 točkami za končanje vojne v Ukrajini, ki bi ga nadzoroval mirovni odbor pod vodstvom Donalda Trumpa.

Apicijsko sodišče Mednarodne zveze za bob in skeleton (IBSF) je razsodilo, da je bila prepoved nastopanja ruskim športnikom na mednarodnih tekmovanjih nezakonita. Minister za šport Mihail Degtjarev je poudaril, da mora IBSF zdaj ruskim bobistom in skeletonistom omogočiti udeležbo na vseh mednarodnih tekmovanjih, vključno s kvalifikacijami za Olimpijske igre 2026. Mednarodna smučarska zveza (FIS) bo prav tako obravnavala možnost dopustitve ruskih športnikov na Olimpijado 2026 in druga mednarodna tekmovanja.

Južnokorejska vlada se intenzivno ukvarja z reševanjem situacije v Kambodži, kjer naj bi na tisoče njenih državljanov postalo žrtev prevar in trgovine z ljudmi. Sprva ocenjeno število vpletenih, okoli 1.000, se zdi podcenjeno, saj naj bi vsako leto med 2.000 in 3.000 Korejcev 'izginilo' v tej državi. Oblasti v Seulu načrtujejo zamrznitev premoženja in preprečitev transakcij kambodžanskih podjetij, ki so osumljena vpletenosti v te kriminalne dejavnosti, vključno z imperijem Trana Čija. Prav tako so v Kambodžo poslali preiskovalce in forenzike, hkrati pa razmišljajo o 'odločnih ukrepih'. Mednarodni projekt za izboljšanje upravljanja z vodami, ki ga financirata Južna Koreja in Združeni narodi, je bil začasno ustavljen.

V Adenskem zalivu je izbruhnil požar na tankerju za utekočinjeni naftni plin (UNP) MV Falcon, ki pluje pod zastavo Kameruna, po eksploziji na krovu. V mednarodni reševalni akciji je bilo rešenih 23 indijskih članov posadke. Dva indijska pomorščaka sta bila pogrešana, vendar so jih kasneje našli. Tanker, zgrajen leta 1994, upravlja indijsko podjetje Tanker Expert Ship Management.

V Hongkongu je tovorno letalo družbe Emirates ob pristajanju zdrsnilo s pristajalne steze in delno končalo v vodi. V nesreči sta umrli dve osebi. Policija preiskuje vzrok nesreče.

Evropska unija razmišlja o tem, da bi novim državam članicam, kot so Ukrajina, Moldavija in Črna gora, omogočila vstop v unijo brez polnih glasovalnih pravic, vključno z vetom. Ta poteza naj bi olajšala širitev EU in morda zmanjšala zadržke držav, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, glede sprejema novih članic. Predlog, ki ga je prvi poročal Politico, je še v zgodnji fazi in ga morajo odobriti vse obstoječe države članice.

Iranski zunanji minister je ostro obsodil ravnanje izraelskega režima z aktivistko za človekove pravice, ki je izrazila solidarnost s Palestinci. Tiskovni predstavnik ministrstva je dejal, da je ravnanje Izraela "okrutno, nečloveško in ponižujoče". Iranski mediji poročajo, da Iran obsoja mučenje Grete Thunberg s strani Izraela.

Generalni sekretar Komunistične partije Vietnama To Lam je s soprogo Ngo Phuong Ly in visoko delegacijo odpotoval na tridnevni uradni obisk na Finsko na povabilo finskega predsednika Alexandra Stubba. Obisk, ki poteka od 20. do 22. oktobra, naj bi ustvaril nov zagon za dvostranske vezi med državama, saj predstavlja priložnost za pregled dosedanjega sodelovanja in določitev prihodnjih usmeritev. Poudarjeno je, da Vietnam ceni podporo Finske v preteklosti in njeno pomoč pri sedanjem razvoju države.

Mjanmarska hunta je izvedla racijo na enega najbolj zloglasnih centrov za spletne prevare v državi in zasegla naprave za satelitski internet Starlink. To se je zgodilo po preiskavi AFP, ki je razkrila povečano uporabo teh naprav na črnem trgu. V raciji so zasegli 30 sprejemnikov Starlink. Preiskava je razkrila, da se sateliti v lasti Elona Muska vse pogosteje uporabljajo v milijardo dolarjev vrednem črnem trgu za spletne prevare, kjer delavci goljufajo nič hudega sluteče tujce.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je imenoval Marka Savaya, podjetnika iz Detroita in ustanovitelja podjetja Leaf and Bud, za posebnega odposlanca v Irak. Savaya, ki ima tesne regionalne povezave in je pomagal povečati udeležbo muslimanskih Američanov na volitvah, je bil pohvaljen zaradi svojega razumevanja odnosov med Irakom in ZDA. Trump je imenovanje objavil na svojem omrežju Truth Social.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petroja obtožil spodbujanja proizvodnje drog in ga označil za voditelja trgovine z drogami. Zaradi tega je napovedal prekinitev ameriške finančne pomoči in subvencij Kolumbiji. Petro je odgovoril, da se Trump moti in da je sam glavni sovražnik trgovine z drogami, ter napovedal, da kolumbijske oborožene sile ne bodo več odvisne od ameriške opreme. Trump je celo namignil na možnost ameriške intervencije v Kolumbiji.

Po Združenih državah Amerike potekajo protesti »Brez kraljev«, na katerih organizatorji pričakujejo še večjo udeležbo kot poleti, ko je protestiralo več kot pet milijonov ljudi. Protesti so usmerjeni proti zaprtju vlade, Trumpovemu zaostrovanju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu. Trumpova administracija je vložila nujno pritožbo na Vrhovno sodišče za napotitev Nacionalne garde v Chicago, medtem ko naj bi Trump pomilostil nekdanjega kongresnika Georgea Santosa in ga izpustil iz zapora.

Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podzemnega tunela "Putin-Trump", ki bi povezal Rusijo in ZDA. Predlog je prišel v času, ko je predsednik Trump potrdil "zelo produktiven" telefonski pogovor z ruskim predsednikom Putinom, s pričakovanim srečanjem v Budimpešti. Medtem je Kremelj pozdravil potezo ameriškega komentatorja Petea Hegsetha kot "kodirano sporočilo" podpore, kar je izpostavil Gary Kasparov, ki je opozoril na povezave med Trumpovo administracijo in Rusijo.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zaskrbljenost zaradi kršitev dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi. Ministrstvo je poudarilo pomembnost spoštovanja dogovorjenega premirja za zagotovitev stabilnosti in varnosti v regiji.

V Lizboni se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so zahtevali spoštovanje prekinitve ognja v Gazi in rešitev dveh držav. Med gesli so bile "V vsakem mestu, na vsakem vogalu, smo vsi Palestina" in "Dol z sionizmom, ki bo padel". Ena oseba je bila aretirana, ker se je povzpela na most 25. aprila.

Papež Frančišek je na Trgu svetega Petra v Vatikanu kanoniziral sedem novih svetnikov. Med njimi je tudi nekdanji satanist iz Italije. Slovesna maša je potekala pod vodstvom papeža Leva XIV.

Turško zunanje ministrstvo je čestitalo Tufanu Erhürmanu ob zmagi na predsedniških volitvah v Severnem Cipru in poudarilo nadaljnjo podporo turške strani ciprskim Turkom. Podpredsednik turške vlade Cevdet Yılmaz in predstavnik stranke AK Ömer Çelik sta prav tako izrazila podporo ciprskim Turkom in upanje na dobro prihodnost. Medtem se pojavljajo vprašanja o morebitni priključitvi Severnega Cipra k Turčiji.

Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahibə Gafarova je med delovnim obiskom v Ženevi v Švici predsedovala koordinacijskemu srečanju Azijske parlamentarne skupščine (APA) in se srečala z generalnim sekretarjem Parlamentarne unije (PAI) Martinom Čungongom. Srečanji sta potekali v okviru 151. skupščine PAI.