Nemčija je začasno odpoklicala svojega veleposlanika iz Gruzije zaradi naraščajočih napetosti med državama in protievropske agitacije gruzijskega vodstva. Ta poteza predstavlja stopnjevanje diplomatskega spora, ki traja že več mesecev. Nemško zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi usmerjenosti gruzijske vlade proti Evropski uniji.

Ameriška ambasada v Bosni in Hercegovini je pozdravila odločitev Narodne skupščine Republike Srbske (NSRS) in imenovanje vršilca dolžnosti predsednika Republike Srbske (RS). Kot je sporočil tiskovni predstavnik ameriške ambasade, bo ta odločitev usmerila delovanje k konstruktivnemu partnerstvu z Združenimi državami Amerike, ki temelji na skupnih interesih, gospodarskem potencialu in skupni blaginji. Iz ambasade so še dodali, da se veselijo bolj pragmatičnega odnosa z Republiko Srbsko.

Iranski zunanji minister je obsodil prikaz drona v britanskem parlamentu, ki naj bi bil povezan z Iranom, kot politično motivirano dejanje, ki ga je orkestriral izraelski lobi in njegovi podporniki. Minister je dejal, da gre za "obžalovanja vreden prizor, ki ga je uprizoril izraelski lobi, da bi škodoval odnosom med Iranom in Evropo", in poudaril, da temelji na lažnih trditvah.

Nigerijska agencija za izvrševanje zakonov o drogah (NDLEA) je na mednarodnem letališču Murtala Muhammed v Lagosu zasegla več pošiljk prepovedanih drog, namenjenih v Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Demokratično republiko Kongo. Droge so bile skrite v zamrznjenih polžih, električnih žarnicah in ženskih oblačilih.

Iran je usmrtil moškega, obsojenega vohunjenja za izraelsko obveščevalno agencijo Mossad. Usmrtitev je sledila junijski 12-dnevni vojni med državama. Obenem je bil obsojenec spoznan za krivega »vojne proti Bogu«.

Novi francoski minister za notranje zadeve, Laurent Nuñez, je izrazil željo po ponovni vzpostavitvi dialoga z Alžirijo. To se dogaja v času, ko sta Pariz in Alžir že več kot eno leto zapletena v diplomatsko krizo. Nuñez želi najti rešitev za trenutne napetosti in ponovno vzpostaviti varnostno sodelovanje med državama.

Administracija ameriškega predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na Venezuelo, zlasti na predsednika Nicolása Madura, z obtožbami o vpletenosti v trgovino z drogami. ZDA si prizadevajo za zamenjavo oblasti v Venezueli, pri čemer uporabljajo vse ostrejše ukrepe. Medtem mehiški mediji poročajo o dogajanju v Venezueli, finski mediji pa poudarjajo, da ZDA zaostrujejo ukrepe pod pretvezo vojne proti drogam.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Po poročanju "Volstrit džornala" je Bela hiša priznala, da Združene države Amerike izvajajo večji pritisk na Ukrajino kot na Rusijo v zvezi z reševanjem konflikta. Bivši pomočnik državnega sekretarja za evropska vprašanja, Danijel Frid, je izjavil, da Washington ne uporablja vseh razpoložljivih sredstev.

V Daki, glavnem mestu Bangladeša, so izbruhnili protesti zaradi nove politične listine Muhammada Junusa, ki naj ne bi naslavljala težav žrtev režima Šejke Hasine. Policija je uporabila solzivec in granate za razpršitev množice. V Izraelu pa koalicija pripravlja novo obliko preiskave napada Hamasa 7. oktobra, kar je sprožilo napetosti z družinami žrtev in opozicijskimi voditelji zaradi predlaganih sprememb v pristojnostih in strukturi preiskovalne komisije. Preiskava naj bi zajela tudi protivaladna gibanja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je čestital novoizvoljeni voditeljici tajvanske opozicije Cheng Li-wun in pozval k okrepitvi 'skupnih političnih temeljev' med njunima strankama. Tajvan zavrača zahteve Pekinga po suverenosti.

V Grčiji je minister Akis Skertsos poudaril pomen ohranjanja spomina na spomenik neznanemu vojaka. V Izraelu so poročali o posvetitvi nadškofa Simeona v Jeruzalemu, medtem ko palestinsko ljudstvo v Gazi trpi zaradi izraelskih kršitev premirja. V Grčiji je prišlo tudi do obtožb o blatenju med novinarjem Vaxevanisom in vladnim uradnikom Milonakisom. Poleg tega je grška komunistična stranka (KKE) organizirala proteste proti trenutnemu sistemu, medtem ko so v Petroupolisu odkrili spomenik Arisu Velouchiotisu. Praznovali so tudi obletnico osvoboditve Lamie.

V Rimu so migranti in aktivisti za človekove pravice protestirali proti italijanski migrantski pogodbi z Libijo, potem ko se je v Sredozemskem morju zgodila nova brodolom, v katerem naj bi umrlo okoli 20 ljudi. Protesti so bili usmerjeni proti kontroverznemu dogovoru iz leta 2017, ki je bil podaljšan pod vlado premierke Georgie Meloni.

Infolibre.es je z ironijo poročal o španski monarhiji. Vanguardia.com.mx je obravnaval egoizem v povezavi z bogataši, kot sta Bill Gates in Elon Musk. Liberoquotidiano.it je poročal, da je Giorgia Meloni presenetila italijansko levico. Eldiario.es je predstavil Sergeja Kirijenka, vplivnega človeka v Kremlju, odgovornega za dezinformacije in cenzuro. Excelsior.com.mx pa je kritiziral Claudijo Sheinbaum zaradi odziva na vprašanja o izginotju ljudi.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je v telefonskih pogovorih s pakistanskim premierjem Shebazom Sharifom in afganistanskim vršilcem dolžnosti premierja Mullahom Mohammadom Hassanom Akhundom izrazil zaskrbljenost Malezije zaradi naraščajočih napetosti na meji med Pakistanom in Afganistanom. Pozval je k mirni rešitvi spora.

V Združenih državah Amerike je bil aretiran osumljeni terorist, Mahmoud Amin Ya’Qub Al-Muhtadi, ki naj bi bil odgovoren za smrt 60 ljudi med Hamasovim napadom 7. oktobra. V Združenem kraljestvu pa so se pojavile napetosti zaradi prepovedi udeležbe navijačev izraelskega nogometnega kluba Maccabi Tel Aviv na tekmi v Birminghamu, kar je sprožilo obtožbe o antisemitizmu. Keir Starmer, britanski premier, je pozval, da se izraelskim navijačem omogoči udeležba na tekmi. Poleg tega je Laburistična stranka opustila definicijo islamofobije, zaradi skrbi, da bi lahko ogrozila svobodo govora, in jo nadomestila z novo opredelitvijo "protimuslimanskega sovraštva". V Pakistanu je skrajna skupina Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP) napovedala pohod proti ameriškemu veleposlaništvu v Islamabadu.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je posmrtno podelil najvišje državno odlikovanje metropolitu Amfilohiju, vodji Mitropolije črnogorsko-primorske, ki je po njegovem mnenju pustil neizbrisen pečat v duhovnem in družbenem življenju Črne gore. Amfilohije je to funkcijo opravljal skoraj tri desetletja.

Članki poročajo o dveh različnih temah. Prvi članek govori o prihajajočih splošnih volitvah leta 2025 v Seattlu, Washington, kjer časopis "The Stranger" poziva volivce k udeležbi in izbiri progresivnih kandidatov. Poudarjajo pomembnost udeležbe na volitvah, kljub dobrim rezultatom progresivcev v predhodnih volitvah. Drugi članek pa obravnava imenovanje Jareda Kushnerja, zeta predsednika, za pomoč pri vodenju pogovorov med Izraelom in Hamasom. Članek kritizira izbiro Kushnerja, češ da ni bil izbran zaradi strokovnega znanja, ampak zaradi družinskih vezi in judovske identitete.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti 'No Kings Day' proti politiki predsednika Trumpa, vključno z več deset protesti, načrtovanimi v Michiganu. Pojavile so se tudi skrbi glede uporabe sile s strani zveznih agentov, kar je sprožilo primer v Chicagu, kjer so agenti, oblečeni kot vojaki, uporabili vojaško orožje. Nekdanji uradnik CBP je izpostavil 'nerazumno uporabo sile', medtem ko ICE poroča o 'nesramnem' sovražnem okolju. Nekdanji odvetnik ministrstva za pravosodje je izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave 'antife' kot 'militantnega podjetja' s strani zveznih tožilcev.

V Združenih državah Amerike so potekali množični protesti pod geslom »Brez kraljev«, ki so zajeli več kot 2.700 mest. Protestniki so se spopadli s federalnimi agenti v Portlandu, kjer so ti uporabili solzivec in gumijaste naboje. V Chicagu je policija aretirala najmanj 11 ljudi med protesti pred imigracijskim centrom. V New Yorku so potekali protesti, ki jih je financiral George Soros. V Nigeriji pa so ZDA opozorile svoje državljane pred načrtovanimi protesti v Abuji, ki jih je organiziral Omoyele Sowore v podporo Nnamdiju Kanuju.

Na severnem Cipru so potekale predsedniške volitve, ki predstavljajo preizkus za morebitno oživitev pogovorov o ponovni združitvi otoka. Trenutni voditelj turških Ciprčanov, Ersin Tatar, zagovornik rešitve dveh držav, se je pomeril s svojim glavnim tekmecem iz sredinske levice, Tufanom Erhürmanom.

Papež Leon XIV. je na Trgu svetega Petra razglasil sedem novih svetnikov Katoliške cerkve, med njimi tri ženske in štiri moške. Med njimi so prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in nekdanji satanist. Kanonizacija je zadnji in najpomembnejši korak na poti k svetosti v Katoliški cerkvi.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je sprejel razvoj dogodkov glede mirovnega načrta za Gazo po telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Abdelom Fattahom El-Sisijem. El-Sisi je Ibrahima povabil na konferenco o obnovi Gaze, ki bo potekala v prihodnosti. Malezija pozorno spremlja dogajanje v Gazi.

Južna Koreja je prekinila mednarodni projekt Združenih narodov za izboljšanje upravljanja z vodo v Kambodži, potem ko se je povečalo število kaznivih dejanj, usmerjenih proti korejskim državljanom. Odločitev je bila sprejeta po porastu kriminala, vključno z mučenjem in smrtjo študenta. Projekt je vodil Program Združenih narodov za razvoj (UNDP).

Vladajoča stranka na Japonskem naj bi v ponedeljek podpisala novo koalicijsko pogodbo, kar bo Sanae Takaichi utrlo pot do položaja prve ženske predsednice vlade v državi.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Prihajajoče srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in bivšim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti je sprožilo zaskrbljenost v Evropski uniji. Španski časopis El País, ki se sklicuje na vire znotraj EU, je srečanje označil za "žalitev za Evropsko unijo". Evropski uradniki menijo, da je vrh v državi članici EU, brez prisotnosti EU, ponižujoč. Napovedano srečanje se dogaja v času, ko vojna v Ukrajini že tako obremenjuje odnose med EU in Rusijo, kar odpira vprašanja o tem, kako bo Evropa upravljala s to diplomatsko pobudo.

ZDA so objavile videoposnetek napada na domnevno narkopodmornico v Karibskem morju, v katerem sta umrla dva člana posadke. Preživeli Ekvadorec se je vrnil v domovino, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Kolumbijski predsednik je obtožil ZDA kršitve kolumbijske suverenosti in uboja ribiča.

Afganistan je odpovedal udeležbo na prihajajoči kriket seriji v Pakistanu, potem ko so bili v zračnem napadu ubiti trije afganistanski igralci kriketa. Afganistanska kriket zveza je obtožila Pakistan za napad. Zaradi umika Afganistana je Pakistan povabil Zimbabve, da se pridruži tri-nacionalni T20I seriji s Šrilanko. Indijski odbor za nadzor kriketa (BCCI) in Mednarodna kriket zveza (ICC) sta izrazila sožalje ob smrti afganistanskih igralcev.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da je Turčija pripravljena prevzeti vlogo dejanskega garanta, če bo dosežen dogovor o rešitvi dveh držav v palestinskem konfliktu. Fidan je poudaril, da je predsednik države pooblastil vlado za to vlogo, če jo bodo sprejeli tudi Palestinci. Izjava je bila podana v televizijskem programu, kjer je minister Fidan komentiral aktualne dogodke, vključno z mirovnim sporazumom v Gazi.

Trije ukrajinski mladeniči, ki so poskušali pobegniti pred vojno, so se izgubili in obtičali v težko dostopnem območju gora Maramureșa v Romuniji. Reševalci in mejni policisti so sprožili reševalno akcijo v bližini vrha Pop Ivan, kjer so mladeniči že tri dni. Zaradi težkih razmer na gori niso mogli nadaljevati poti.

Protesti 'Brez kraljev' proti politiki Donalda Trumpa so se razširili po Združenih državah Amerike, z demonstracijami v več kot 2600 mestih. Milijoni Američanov so se udeležili protestov, da bi izrazili nasprotovanje Trumpovi politiki, ki jo dojemajo kot avtoritarno. Zaradi obsežnosti protestov so republikanski guvernerji v nekaterih državah aktivirali nacionalno gardo. Protesti so potekali tudi v New Yorku, Atlanti in Washingtonu.

Iran je sporočil, da ni več zavezan omejitvam svojega jedrskega programa, saj je potekel desetletni sporazum. Teheran je prekinil sporazum iz leta 2015, po katerem so bile odpravljene sankcije v zameno za omejitve jedrskega programa. Iranski zunanji minister je obsodil poskuse treh evropskih podpisnic iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015, da bi ponovno oživile in ponovno uvedle predhodno prekinjene sankcije ZN, in jih označil za nične in brez pravne podlage.

V Združenem kraljestvu potekajo nujni pogovori med visokimi vladnimi uradniki, vključno s sekretarko za kulturo Liso Nandy, o morebitni spremembi prepovedi udeležbe izraelskih navijačev na prihajajoči tekmi Evropske lige med Aston Villa in Maccabi Tel Aviv v Birminghamu. Hkrati pa je republikanski politik iz Georgie v ZDA prejel kritike zaradi zagovarjanja spornih izjav, ki so jih izrekli mladi republikanci, vključno s hvaljenjem Adolfa Hitlerja in rasističnimi opazkami.

V Združenih državah so se propalestinski aktivisti iz gibanja 'globalna intifada' pridružili protestom 'No Kings', medtem ko preiskovalci preiskujejo neprofitne organizacije zaradi morebitnih davčnih kršitev. V Izraelu je obisk britanskega skrajno desnega aktivista, ustanovitelja angleške obrambne lige, sprožil ogorčenje sredi tekočega sojenja. Aktivist je zaslovel z organiziranjem uličnih protestov proti islamskemu ekstremizmu.

Evropska poslanka Diana Šoșoacă se je v Moskvi udeležila gala prireditve ob 20. obletnici Russia Today, televizije, ki je v Evropski uniji prepovedana. Tam se je srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in dala kontroverzne izjave o Evropski uniji, vojni v Ukrajini in svobodi izražanja v Evropi.

Jemenski hutijevski uporniki, ki jih podpira Iran, so izvedli racijo v poslopju Združenih narodov v Sani, glavnem mestu Jemna. Po besedah predstavnika ZN je bilo osebje ob napadu varno. Do racije je prišlo dva meseca po tem, ko so hutijevci vzeli 19 zaposlenih ZN za talce.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESC) je postal prva institucija Evropske unije, ki je sprejela člane s Kosova. Ta svetovalna institucija znotraj struktur EU je že pred več kot letom dni sprejela člane iz držav kandidatk za članstvo v EU, sedaj pa širi sodelovanje tudi s Kosovom. EESC je pozval organizacije civilne družbe na Kosovu, da se prijavijo za članstvo.

Britanski skrajni desničar Tommy Robinson, znan kot ustanovitelj Angleške obrambne lige (EDL), je sprožil ogorčenje z obiskom Izraela med tekočim sojenjem. Robinson je zaslovel z organiziranjem uličnih protestov proti islamskemu ekstremizmu. V ločenem dogodku je policija zasegla strelno orožje iz doma 20-letnega študenta Univerze v Oxfordu, ki je bil aretiran zaradi vodenja antisemitskih vzklikov na pro-palestinskem protestu.

Peru se sooča z nadaljnjo politično nestabilnostjo, ki jo zaznamujejo nasilni protesti. Kljub nedavni odstavitvi predsednice Dine Boluarte in imenovanju Joséja Jerija za novega predsednika, protesti ne pojenjajo. Tisoči Perujski protestniki zahtevajo Jerijev odstop in razpustitev kongresa, kar kaže na globoko nezadovoljstvo znotraj države. Peru je v zadnjem desetletju zamenjal že šest predsednikov, kar kaže na kronično politično krizo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je čestital Azerbajdžanu dan neodvisnosti. Predsednik vlade Severnega Cipra, Ünal Üstel, in predsednik Ersin Tatar sta prav tako izrazila čestitke ob azerbajdžanskem dnevu neodvisnosti, ki se praznuje 18. oktobra.

Predsednik Skupščine Črne gore, Andrija Mandić, je izjavil, da si srbski narod v Črni gori ne želi maščevanja, temveč pomiritev in enakopravnost z drugimi narodi. Poudaril je enotnost srbskega naroda.

Sodišče v Slonokoščeni obali je obsodilo 26 opozicijskih protestnikov na 36 mesecev zapora. Hkrati so opozicijske stranke in nevladne organizacije obsodile dvomesečno prepoved političnih shodov, ki je bila uvedena pred sporno predsedniško volitvami, na katerih se predsednik Alassane Ouattara poteguje za četrti mandat, pri tem pa sta bila izključena dva vodilna opozicijska kandidata.

Po svetu potekajo množični protesti, ki odražajo nezadovoljstvo z delovanjem političnih sistemov in naraščajočo zaskrbljenost mladih generacij glede korupcije, podnebnih sprememb in ekonomske neenakosti. V Združenih državah Amerike so potekali protesti proti politični agendi Donalda Trumpa. Medtem so strokovnjaki Združenih narodov pozvali Nemčijo, naj preneha s kriminalizacijo in zatiranjem aktivizma, ki izraža solidarnost s Palestino, saj menijo, da to spodkopava temeljne demokratične svoboščine.

Več kot 20.000 Afganistancev bi moralo lani zapustiti Evropsko unijo, a se je le majhen del dejansko vrnil v Afganistan. Države so pozvale Evropsko komisijo, da obravnava to vprašanje kot skupno odgovornost na ravni EU.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad-Baqer Qalibaf je uradno obvestil predsednika Massouda Pezeshkiana o zakonu, ki odobrava pristop Irana k Mednarodni konvenciji o zatiranju financiranja terorizma (CFT). Ta korak je bil izveden v skladu s 123. členom iranske ustave.

Predsednik Generalitat de Catalunya, Salvador Illa, je na kongresu Evropske socialistične stranke v Amsterdamu izrazil podporo uradnosti katalonščine, baskovščine in galicijščine v institucijah Evropske unije. Poudaril je, da bi bila to "izjemna novica" in način za krepitev Evrope. Izpostavil je tudi, da se je sožitje v Kataloniji izboljšalo.

Kljub izraelski blokadi, ki ovira dostavo pomoči, je Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) napovedala, da se bo v Gazi nadaljeval pouk za približno 300.000 palestinskih učencev. Večina pouka bo potekala na daljavo zaradi obsežne škode, ki so jo povzročili izraelski napadi.

V Rimu je v starosti 91 let umrla Italijanka Sofia Corradi, znana kot 'mama Erasmus'. Bila je ustvarjalka izobraževalnega programa Erasmus, ki je milijonom mladih omogočil študij v drugih evropskih državah.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi lahko zlahka rešil konflikt med Afganistanom in Pakistanom, če bi moral posredovati. To je dejal med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Izrazil je tudi razočaranje, ker ni prejel Nobelove nagrade za mir, čeprav je rešil osem vojn.

Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je sporočil, da so se začela popravila poškodovanih zunanjih električnih vodov do ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje po štiritedenski prekinitvi. Popravila so se začela po vzpostavitvi redkih lokalnih 'območij premirja', kot je sporočila agencija ZN za jedrski nadzor.

Generalni sekretar Demokratske partije socialistov (DPS) Aleksandar Bogdanović je na Kongresu Partije evropskih socialistov (PES) v Amsterdamu poudaril, da je Črna gora del prihodnosti Evropske unije. Na kongresu so se zbrale progresivne sile evropske levice, ki so izrazile solidarnost, enotnost in potrebo po nadaljnji širitvi EU.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steven Witkoff, je v intervjuju za CBS izrazil občutek izdaje po izraelskem vojaškem napadu na Katar. Witkoff je dejal, da sta se z zetom ameriškega predsednika, Jaredom Kushnerjem, počutila "malo izdana", ko je izraelska vojska izvedla napad na katarsko prestolnico.

Vodja humanitarne pomoči Združenih narodov je med obiskom opustošene Gaze ocenil, da bo obnova zahtevala ogromno dela. Medtem je Izrael prejel posmrtne ostanke talca, ujetega 7. oktobra, v času krhkega premirja. Tom Fletcher, koordinator pomoči, si je s konvojem ZN ogledal uničenje v Gazi in ocenil velikost izziva pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potrebščin.

Medtem ko so potekali pogovori o tarifah, se je Donald Trump srečal z vodilnimi južnokorejskimi poslovnimi voditelji na golf turnirju na svojem posestvu Mar-a-Lago. Pojavila so se tudi pričakovanja o morebitnem srečanju med Trumpom in Kim Jong Unom med Trumpovim obiskom v Južni Koreji.

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ugotovilo, da Italija ni spoštovala svojih mednarodnih obveznosti v primeru libijskega generala Almasrija, ker ni ustrezno izvedla zahteve za njegovo aretacijo in izročitev. Sodišče zaenkrat ni sprejelo odločitve o nadaljnjih ukrepih proti Italiji.

V Pakistanu so v prvih petih dneh kampanje proti otroški paralizi cepili več kot 43,3 milijona otrok, vendar so v Karačiju aretirali štiri moške zaradi napada na člane ekipe za cepljenje. V Etiopiji so začeli tretji krog integriranega cepljenja proti otroški paralizi, s ciljem imunizacije več kot 8,5 milijona otrok. V zvezni državi Kaduna v Nigeriji pa so začeli kampanjo cepljenja proti ošpicam in rdečkam, ki naj bi zajela več kot 4,2 milijona otrok. V Karačiju so pozvali k odpravi napačnih predstav o cepivu proti otroški paralizi.

V Izraelu naraščajo napetosti zaradi protestov družin umrlih talcev, ki zahtevajo vrnitev preostalih 18 trupel, ki jih zadržuje Hamas. V Berlinu je potekal protest proti pritisku na pro-palestinske akademike. Izraelska vojska je ponovno vzpostavila prekinitev ognja v Gazi, po tem ko jo je Hamas domnevno kršil. Na Japonskem je cosplay, ki ga je navdihnil Hamas, sprožil ogorčenje in policijsko intervencijo.

Donald Trump je nadaljeval s tožbo za obrekovanje, v kateri od časopisa New York Times, njegovih novinarjev in založnika Penguin Random House zahteva 15 milijard dolarjev odškodnine. Na Filipinih so zaradi bližajočega se tajfuna Fengshen evakuirali več tisoč ljudi z obale Pacifika. Tajski premier Anutin Charnvirakul pa je obljubil, da bo njegova vlada okrepila vsestransko sodelovanje s Kitajsko.

V Narodni skupščini Republike Srbske so Ano Trišić Babić, blizu sodelavko Milorada Dodika iz stranke SNSD, predlagali za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Željka Cvijanović naj bi bila prvotno predvidena kandidatka, vendar je prišlo do spremembe v zadnjih 24 urah.

Italijansko prizivno sodišče v Bologni je Nemčiji naložilo plačilo odškodnine v višini približno 50 milijonov evrov (1,25 milijarde kron) za nacistični pokol v vasi Marzabotto leta 1944, kjer je umrlo več kot sedemsto ljudi. Odškodnino naj bi prejeli svojci približno tridesetih žrtev.

Mešana komisija Črne gore in Svetega sedeža obravnava restitucijo premoženja katoliške cerkve. Ministrstvo za zunanje zadeve Črne gore ni seznanjeno z zahtevo Hrvatskega nacionalnega sveta (HNV) glede vračila cerkvenih objektov v Boki Kotorski, saj se ta vprašanja rešujejo preko temeljne pogodbe z Vatikanom in ne bilateralno s Hrvaško. Iz ministrstva so pojasnili, da je vprašanje restitucije cerkvene lastnine urejeno s temeljnjo pogodbo med Črno goro in Svetim sedežem.

Jared Kushner in Steve Witkoff, ključna pogajalca predsednika Trumpa pri posredovanju premirja med Izraelom in Hamasom, sta izrazila občutke izdaje zaradi izraelskih zračnih napadov na Katar med mirovnimi pogovori prejšnji mesec. Napad naj bi ogrozil zaupanje Katarja, kar je povzročilo, da se je Hamas umaknil. Trump naj bi menil, da Izraelci postajajo 'nekoliko izven nadzora'. Medtem ko krhko premirje traja, se zdi, da je Izrael izgubil vpliv na mirovni proces.

Obisk prve podpredsednice Azerbajdžana, Mehriban Aliyeva, v Vatikanu je pritegnil veliko pozornosti svetovnih medijev. Njen uradni obisk pri Svetem sedežu in srečanja so poudarili pomen medverskega dialoga v Azerbajdžanu. Pomočnik azerbajdžanskega predsednika, Hikmet Hajiyev, je na družbenem omrežju X izpostavil, da potovanje odraža zavezanost Azerbajdžana medverskemu razumevanju. Aliyeva se je srečala tudi s predsednico guvernerstva mesta Vatikan, Raffaello Petrini, kjer so razpravljali o projektih, ki jih je fundacija Heydar Aliyev izvedla v Vatikanu.

Bangladeš je vložil protest pri Indiji zaradi uboja treh svojih državljanov v Tripuri, ki so nezakonito prestopili mejo. Indija trdi, da so bili ubijeni tihotapci goveda med prepirom in da je šlo za samoobrambo. Bangladeš dogodek označuje kot brutalno linčanje. Indija zavrača to trditev.

V Ekvadorju so se okrepili protesti, ki jih vodijo domorodci, delno zaradi zatiranja okoljevarstvenikov. Vladno nasilje je terjalo najmanj tri življenja, med drugim tudi življenje 61-letne Rose Elene Paqui. Nemiri v Ekvadorju so del širšega trenda, ki nasprotuje desničarskim vladam po Latinski Ameriki.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije Cie v Venezueli in razmišlja o kopenski invaziji. Medtem pa so v Benetkah operni delavci napovedali stavko. Thomas Harrington pa v svoji knjigi razpravlja o 'izdaji strokovnjakov' med pandemijo covida.

Po mesecih vse večje izolacije zaradi dvoletnega konflikta v Gazi se v Izraelu pojavljajo upi, da bo država lahko začela obnavljati svoj ugled v tujini. Izkušnje s severnoirskim mirovnim procesom v 90. letih ponujajo lekcije za premik iz navidezno nerešljivega konflikta k trajni miru. Zahodna javnost je po izbruhu vojne po napadu Hamasa močno spremenila mnenje.

Združene države in Združeni narodi so uvedli sankcije proti nekdanjemu vodji haitijske predsedniške varnosti in voditelju haitijske tolpe. Ti sankcijski ukrepi so bili sprejeti zaradi njune podpore koaliciji tolp, ki deluje na Haitiju. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da sta moška podpirala koalicijo.

V Bogoti v Kolumbiji so protestniki, ki so nasprotovali politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, napadli policijo pred ameriškim veleposlaništvom s puščicami in eksplozivom. V incidentu so bili ranjeni štirje policisti. Proteste je organiziralo gibanje "Congreso de los Pueblos", s ciljem nasprotovanja ameriški politiki in poudarjanja kolumbijske suverenosti. Predsednik Petro je pozval k previdnosti.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obremenjujejo obtožbe o korupciji in vojnih zločinih v Gazi, hkrati pa se povečujejo zahteve po preiskavi napada 7. oktobra. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo izraelsko pritožbo glede arestnih nalogov, izdanih za Netanjahuja in Yoava Gallanta, zaradi domnevnih vojnih zločinov. Politični analitiki in elite v Izraelu ocenjujejo, da Netanjahu ni uspel doseči ciljev v Gazi. Govori se celo o morebitni pomilostitvi Netanjahuja s strani Donalda Trumpa.

V vodah ob obali Beire v Mozambiku se je prevrnil čoln s 14 indijskimi državljani. Po nesreči so potrdili smrt treh indijskih državljanov, pet pa jih še vedno pogrešajo. Iskalna akcija je v teku. Nesreča se je zgodila med prenosom posadke tankerja, vzrok pa še ni znan, poroča indijska visoka komisija.

Mnenja Američanov o tem, ali si Donald Trump zasluži Nobelovo nagrado za mir zaradi njegove vloge v konfliktu v Gazi, so deljena. Medtem ko 54 odstotkov Američanov meni, da si je ne zasluži, mu volivci pripisujejo zasluge za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu, kar njegov predhodnik ni dosegel. Trump sam poudarja, da mu Nobelova nagrada ni pomembna in da si želi predvsem končati vojno.

Vladimir Putin je med srečanjem z Donaldom Trumpom na Aljaski 15. avgusta z dolgim zgodovinskim monologom razjezil ameriškega predsednika. Trump je zaradi tega povišal glas in celo zagrozil, da bo odšel. Po poročanju Moscow Timesa Putin izkorišča vsako priložnost za dolge, pogosto psevdozgodovinske lekcije o tem, zakaj naj bi Ukrajina pripadala Rusiji.

Nicolás Maduro je ostro zanikal poročila, da je podpredsednica Delcy Rodríguez ZDA ponudila prehodno vlado v Venezueli brez njegove prisotnosti. Maduro je te navedbe označil za 'imbecilne'. Delcy Rodríguez je te trditve, ki jih je objavil Miami Herald, označila za 'lažne' in del 'psihološke vojne' proti Venezueli. Zanikala je kakršna koli pogajanja z ZDA o njegovi odstavitvi z oblasti.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti je sprožilo razprave o potovalnih načrtih ruskega predsednika, saj mu prepoved preleta nad državami članicami EU otežuje pot. Analitiki predvidevajo možne poti preko Črnega morja, Turčije, Črne Gore in Srbije. Izbira Budimpešte kot prizorišča srečanja je razumljena kot izziv Mednarodnemu kazenskemu sodišču in mednarodnemu pravu. Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zadovoljstvo, da ni odgovoren za Putinove potovalne načrte, vendar je poudaril, da bi moral obstajati logičen razlog za Putinov prihod.

FBI je v Louisiani aretiral Mahmouda Amina Ya’quba al-Muhtadija, osumljenca za sodelovanje v napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Po navedbah FBI naj bi se Al-Muhtadi oborožil in se pridružil napadu, nato pa pri vlogi za ameriški vizum lagal o svoji preteklosti. Zdaj mu grozi kazenski pregon v ZDA.

V Čilu je strmoglavil helikopter Black Hawk, pri čemer je umrl pilot, trije drugi pa so bili ranjeni. Helikopter, ki je bil namenjen v odmaknjeno območje Campos de Hielo Sur, je po vzletu iz Villa O'Higgins strmoglavil iz še neznanih razlogov. Ranjene so že prepeljali v glavno mesto.

Libanonske oblasti so odredile izpustitev Hanibala Gadafija proti plačilu 11 milijonov dolarjev varščine po skoraj desetletju pripora. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti državo za dva meseca.

Po pozivu k prekinitvi ognja v Gazi so organizatorji v Melbournu prekinili tedenske pro-palestinske proteste, ki so dve leti potekali pred državno knjižnico. Župan Melbourna, Nicholas Reece, je to potezo previdno pozdravil.

Zvezna sodnica v Illinoisu je ostro obsodila Trumpovo administracijo zaradi kršitev ustavnih pravic med nasilnimi posredovanji proti protestnikom in novinarjem. Protesti "No Kings" so se razširili po ZDA, z več kot 2500 lokacijami, v odziv na domnevne Trumpove avtoritarne poteze. Republikanci v kongresu naj bi bili zaskrbljeni zaradi naraščajočega protitrumpovskega razpoloženja. Odkrito je bilo, da desničarski vplivneži s svojimi videoposnetki iz Portlanda in Chicaga vplivajo na predsednikovo dojemanje realnosti.

Hamas je pozval mednarodne posrednike, vključno z Egiptom, Katarjem in Turčijo, da pospešijo izvajanje naslednjih faz sporazuma o premirju v Gazi. Te faze vključujejo odprtje meja, dostavo humanitarne pomoči, začetek obnove, vzpostavitev uprave in popoln umik izraelskih sil. Hamas se je posrednikom zahvalil za njihova prizadevanja v preteklih dveh letih.

Venezuelanska opozicijska političarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir, Maria Corina Machado, je po telefonu pohvalila izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja zaradi njegovih 'odločnih odločitev' med napadi na Gazo, ki so zahtevali več kot 67.000 palestinskih življenj. Machado je izrazila podporo Izraelu in pozdravila vrnitev izraelskih talcev v okviru premirja, hkrati pa je pohvalila 'trdo borbo proti iranski osi zla'.

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Zelenskim se je Donald Trump sestal z ruskim predsednikom Putinom na Aljaski, kjer naj bi po poročanju Financial Times prišlo do napetosti zaradi Putinovega zgodovinskega monologa o Ukrajini. Putin naj bi Trumpu dejal, da dobava raket Tomahawk Ukrajini ne bo spremenila poteka vojne, temveč bo poslabšala odnose. Kljub temu naj bi Zelenski med obiskom v Washingtonu poskušal prepričati ZDA o dobavi teh raket.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opravil telefonski pogovor s sirskim zunanjim ministrom Esadom Hasanom Šejbanijem. Vsebina pogovora ni bila razkrita v poročilih.

Belgijsko sodišče je odobrilo izročitev indijskega draguljarja Mehula Choksija Indiji. Sodišče v Antwerpnu je razsodilo, da je bila Choksijeva aretacija s strani belgijskih oblasti na zahtevo New Delhija veljavna. Ta odločitev predstavlja pomemben korak k njegovi vrnitvi v Indijo, kjer se sooča z obtožbami o prevarah.

Ameriško ministrstvo za finance je odpravilo sankcije štirim sodelavcem Milorada Dodika iz Republike Srbske, ki so bili prej sankcionirani zaradi vpletenosti v organizacijo praznovanja 9. januarja. Urad za nadzor nad tujo lastnino (OFAC) je umaknil te posameznike s seznama sankcioniranih.

Palestinska oborožena skupina Hamas je sporočila, da ostaja zavezana sporazumu o premirju z Izraelom, ki vključuje obljubo, da bodo predali posmrtne ostanke vseh talcev. Hamas trdi, da so nekatera trupla talcev ostala zakopana v tunelih, ki jih je kasneje uničil Izrael, zato je za njihovo izvlečenje potrebna težka mehanizacija. Hamas je pozval posrednike k realizaciji preostalih točk mirovnega sporazuma z Izraelom, ki je bil dosežen s posredovanjem Združenih držav Amerike.

Skupina ameriških senatorjev, tako demokratov kot republikancev, je napovedala, da bo poskušala izglasovati resolucijo o vojnih pristojnostih, ki bi omejila možnost uporabe ameriške vojske v Venezueli brez odobritve kongresa. Senator Tim Kaine je poudaril, da je zakonodaja potrebna zaradi naraščajočih pritiskov Trumpove administracije na Venezuelo, ki bi lahko pripeljali do vojne. Predlog je odgovor na namige predsednika Trumpa o možnih napadih na režim Nicolása Madura.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je odobril prikrite operacije CIE v Venezueli, kar po mnenju nekaterih medijev spominja na pretekle intervencije CIE v Latinski Ameriki. Poleg tega je Trump "razmišljal" o možnosti izvedbe napadov na tleh proti kartelom v tej državi. Ta poteza je sprožila zaskrbljenost glede nevarnosti in nadaljnjih napetosti v regiji, saj jo nekateri vidijo kot nadaljevanje agresivnih dejanj ZDA v Karibih.

Kitajska je opozorila Veliko Britanijo na morebitne 'posledice', ker je vlada že drugič preložila odločitev o sporni lokaciji za gradnjo mega-veleposlaništva v vzhodnem Londonu. Peking je izrazil nezadovoljstvo zaradi zamud pri odobritvi načrtov za gradnjo super-veleposlaništva.

Mitropolit črnogorsko-primorski Joanikije se je v Cetinjskem samostanu srečal z izraelsko ambasadorko v Črni gori in Srbiji, Avivit Bar-Ilan. Sogovornika sta se strinjala o izjemnem pomenu prekinitve ognja v Gazi, vrnitvi talcev in prenehanju trpljenja na obeh straneh. Izrazila sta upanje, da bo dosežen mir vplival na umiritev spopadov tudi v drugih delih sveta. Poudarila sta dobre odnose med državama in dejstvo, da pravoslavni kristjani iz Črne gore pogosto obiskujejo Sveto deželo, Črna gora pa je priljubljena destinacija za izraelske turiste.

Evropska socialistična stranka (PES) je izključila stranko Smer slovaškega premierja Roberta Fica zaradi domnevnega kršenja vrednot in približevanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Izključitev pomeni konec 20-letnega odnosa med Smerom in evropskimi socialisti, saj se stranka premika proti nacionalistični desnici. PES Fica obtožuje spodkopavanja pravne države na Slovaškem.

Na podlagi poročil naj bi več deset južnokorejskih državljanov, ki so domnevno vpleteni v spletne prevare v Kambodži, vrnili v domovino s čarterskim letalom. Repatriacija sledi smrti južnokorejskega študenta, ki naj bi bil prisiljen delati v prevarantskem centru v Kambodži. Po vrnitvi v Južno Korejo jih čaka preiskava.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESK) je kot prva institucija Evropske unije sprejel člane s Kosova. Pred tem je EESK že sprejel člane iz držav kandidatk, vključno s Črno goro.

Komisija raziskovalcev je senegalskemu predsedniku Bassirouju Diomaye Fajeju predala poročilo o pokolu afriških strelcev, ki ga je leta 1944 izvedla francoska vojska. Poročilo razkriva, da je bil pokol načrtovan in kasneje prikrit, število žrtev pa podcenjeno. Poročilo poudarja, da je bilo število žrtev v Thiaroyeju leta 1944 precej višje od prvotno navedenih številk.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, je na XI. izdaji Sredozemskega dialoga MED v Neaplju poudarila, da je pot Albanije v Evropsko unijo ključnega pomena za transformativni napredek države. V panelu o krepitvi mednarodne diplomacije in vlogi Balkana je izpostavila hiter tempo pogajanj in pomen integracije Albanije ter Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sprejel predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Obisk se je zgodil v času, ko se Macron sooča s težko vladno krizo. Von der Leyenova je dejala, da sta izmenjala mnenja o geopolitični situaciji in evropski konkurenčnosti pred prihajajočim Evropskim svetom.

Šrilanška premierka Harini Amarasuriya se je v petek srečala z indijskim premierjem Narendra Modijem, s katerim sta razpravljala o dvostranskih odnosih, razvojnem sodelovanju in blaginji indijskih ribičev. Amarasurijeva je tudi poudarila, da indijska politika "Najprej sosedje" pomaga vsem sosednjim državam.

Poljsko sodišče je odločilo, da Ukrajinec Volodimir Žuravljov, osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, ne bo izročen Nemčiji in bo takoj izpuščen.

Po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom je Svetovni program za hrano ZN (WFP) povečal pretok humanitarne pomoči v Gazo. V povprečju v Gazo dnevno prispe 560 ton hrane. Kljub temu povečanju pretoka hrane, humanitarne organizacije opozarjajo, da je to še vedno premalo za zadovoljitev potreb prebivalcev. Agencije ZN poudarjajo, da je nujno povečati dobavo hrane za rešitev hude prehranske krize.

Izraelska vojska bo označila "rumeno črto" v Gazi, območje, kamor so se umaknili vojaki po prekinitvi ognja. Ta poteza sledi tednu, v katerem so izraelske sile ubile več Palestincev, ki naj bi prečkali to črto. Izraelski minister za obrambo je sporočil, da bodo umestili fizične označevalce, rumene kovinske stebričke, vzdolž te črte.

V starosti 101 leta je v svojem rojstnem kraju Oita umrl nekdanji japonski premier Tomiichi Murayama, znan po svojem opravičilu za japonsko agresijo med drugo svetovno vojno in ustanovitvi pomoči za žrtve vojne.

Mariji Vasić, Lazarju Diniću in Ladu Jovoviću, novosadskim aktivistom, ki so bili obtoženi priprave državnega udara pred protestom v Beogradu 15. marca, je bil ukinjen hišni pripor. Od maja so bili v hišnem priporu, kar je potrdil njihov odvetnik Željko Kočić. Po sedmih mesecih so aktivisti izrazili olajšanje, da lahko ponovno svobodno hodijo po ulicah.

V Tirani je potekal protest v podporo nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki jim sodijo v Haagu zaradi vojnih zločinov. Iz Prištine so bili organizirani štirje avtobusi s protestniki. Husni Gucati, predsednik organizacije veteranov OVK, je izjavil, da protest ni političen.

Po novi raziskavi AP-NORC se je podpora ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede njegovega ravnanja s konfliktom v Izraelu povečala, potem ko je posredoval pri prekinitvi ognja v Gazi. Kljub temu njegove ocene glede domačih vprašanj ostajajo šibke. Medtem ko je Trump razglasil vojno v Gazi za končano, razmere ostajajo negotove, saj je Izrael zagrozil z blokado humanitarne pomoči, dokler Hamas ne vrne trupel ujetnikov.

Japonska načrtuje odprtje novega centra za izdajo viz v Rusiji, da bi obvladala močan porast vlog ruskih turistov. Japonska ambasada v Moskvi je že pozvala potencialne operaterje centra, da predložijo svoje komercialne ponudbe.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.

Donald Trump je opravil telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom in se srečal z Volodimirjem Zelenskim, s čimer je usmeril pozornost na vojno v Ukrajini. Razpravljali naj bi tudi o prejšnjem telefonskem pogovoru s Putinom in dobavi raket Tomahawk. Viktor Orbán je napovedal, da se bo s Putinom pogovarjal o možnem srečanju med ZDA in Rusijo v Budimpešti.

V Barceloni je prišlo do nasilnih spopadov med špansko policijo in pro-palestinskimi protestniki. Policija je aretirala več protestnikov. Protesti so se nadaljevali tudi v sredo zvečer.

Grški premier Kiriakos Micotakis je izjavil, da je rešitev ciprskega vprašanja bistvenega pomena za zagotovitev stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju. Poudaril je, da Grčija ne bo sprejela nobenih dejanj, ki bi pomenila dokončno rešitev na Cipru brez soglasja vseh vpletenih strani.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, je odpotoval v Ruando in Kenijo na delovni obisk, s ciljem okrepiti prijateljske in gospodarske vezi med Senegalom in državami vzhodne Afrike. Obisk vključuje srečanja na visoki ravni in razprave o prihodnjem sodelovanju.

Finska zunanja ministrica in predsednica OVSE, Elina Valtonen, je bila v Gruziji kaznovana s 5.000 lari (približno 1.800 dolarji) zaradi "blokiranja ceste" med udeležbo na protestu v Tbilisiju. Gruzijsko zunanje ministrstvo je OVSE poslalo protestno noto, sestanek s premierjem pa je bil odpovedan. Incident se je zgodil, ker je Valtonenova posnela video sporočilo v podporo protestnikom, ki nasprotujejo vladajoči stranki Gruzijske sanje, ki jo obtožujejo zatiranja nasprotovanja.

V Italiji je sindikalist Landini s kritikami sprožil ogorčenje stranke FdI, ki meni, da je užalil premierko Meloni in vse ženske. Pisatelj Nicolai Lilin se je znašel na sodišču zaradi groženj novinarki Rai s polonijem. Odvetnik Massimo Lovati, znan po primeru Garlasco, pa napoveduje nove projekte s Fabrizio Corono. Ilaria Salis je izzvala ogorčenje z izjavo o stradanju v povezavi s smrtjo treh karabinjerjev.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je med obiskom v Pekingu, na obletnico pripora švedskega založnika Gui Minhaija, zahtevala njegovo izpustitev. Ministrica se je sestala s svojim kitajskim kolegom in poudarila, da švedska vlada vztraja pri izpustitvi Gui Minhaija, ki je bil pred desetimi leti aretiran na Tajskem in je trenutno zaprt na neznani lokaciji na Kitajskem. Gui Minhai je v Hongkongu vodil knjigarno, kjer so bile na voljo knjige, prepovedane na Kitajskem, ki so poročale o kitajskih voditeljih in političnih škandalih. Primer Gui Minhaija predstavlja oviro v odnosih med Švedsko in Kitajsko.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti pod imenom »Brez kraljev«, kjer so demonstranti izražali nasprotovanje predsedniku Donaldu Trumpu in njegovi administraciji, ki naj bi izvajala avtoritarne prakse. Protesti so potekali v številnih krajih, vključno z zahodnim Michiganom.

Donald Trump je izrazil pričakovanje, da se bodo Abrahamovi sporazumi kmalu razširili, in navedel, da so savdski uradniki pokazali jasno zanimanje za pridružitev sporazumom, pri čemer aktivno potekajo pogovori.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je obiskal Turčijo, kjer se je v Ankari srečal s svojim turškim kolegom Hakanom Fidanom. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Gazi po prekinitvi ognja. Wadephul je pozval Turčijo, naj kot ena od podpornic mirovnega načrta izvajajo pritisk na Hamas. Obisk je bil označen kot srečanje s "težavnim prijateljem", saj so poleg Gaze na dnevnem redu tudi druga občutljiva vprašanja.

Iransko zunanje ministrstvo je poklicalo poljskega odposlanca v Teheranu zaradi protesta proti izjavam poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega in njegove udeležbe na dogodku v britanskem parlamentu, kjer so razstavili sestreljeni iranski dron, za katerega trdijo, da ga je Rusija uporabila v vojni v Ukrajini.

Protestniki so že dve leti usmerjeni v kulturne dogodke po svetu, še posebej tiste z izraelskimi umetniki, kar se je v sredo pokazalo tudi pred Carnegie Hall v New Yorku. Kljub nedavnemu dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, študentje v Združenih državah Amerike obljubljajo nadaljevanje anti-izraelskih protestov.

Pred predsedniškimi volitvami v Slonokoščeni obali so vojaške hunte iz Burkine Faso, Malija in Nigra začele spletno kampanijo dezinformiranja, da bi motile volitve. Računi, povezani s huntami, so objavljali lažne informacije in poskušali vplivati na volilni proces.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je pojavil na sodišču v Tel Avivu, kjer je pričal v svojem dolgoletnem sojenju zaradi korupcije. Sojenje, ki se je začelo maja 2020, ga bremeni obtožb v zvezi s podkupovanjem, goljufijo in zlorabo zaupanja. Na poti do sodišča so ga protestniki izžvižgali. Spremljala ga je skupina ministrov iz njegove stranke Likud.

Poročilo razkriva, da Trump preoblikuje begunjski sistem, da bi favoriziral bele in angleško govoreče ljudi. Podpredsednik JD Vance naj bi 'mimogrede' razkril Trumpovo strategijo privržencem MAGA. Pojavile so se obtožbe, da agenti ICE namenoma izzivajo protestnike in se nato nasilno odzovejo. Newyorški kandidat za župana Zohran Mamdani je nastopil na Fox News in kritiziral nekdanjega guvernerja Andrewa Cuoma.

Propalestinski protesti po svetu so sprožili različne odzive in obtožbe o nasilju. V Bernu organizatorji protestov obsojajo policijsko nasilje, medtem ko poročilo v Republiki Irski navaja kršitve politik in človekovih pravic s strani policije na protestih. V Združenem kraljestvu se več ljudi sooča s sodnimi postopki zaradi podpore organizaciji Palestine Action. Strokovnjaki Združenih narodov so izrazili zaskrbljenost zaradi zatiranja propalestinskih protestov v Nemčiji. Medtem pa se pojavljajo vprašanja o odzivu propalestinskih krogov na poročila o usmrtitvah Palestincev v Gazi s strani Hamasa.

Warner Bros. Discovery je zavrnil pozive k bojkotu izraelske filmske industrije zaradi vojne v Gazi. Podjetje je odgovorilo na pravno pismo in poudarilo, da bi takšna zaveza verjetno kršila njihove interne politike, saj so zavezani spodbujanju vključujočega in spoštljivega okolja za svoje zaposlene. Ta odločitev sledi podobni zavrnitvi s strani družbe Paramount.

Evropski socialdemokrati (PES) so na kongresu v Amsterdamu sprejeli Stranko svobode in pravice (SSP) iz Srbije in kosovski gibanje Samoopredeljenje (Vetevendosje) v pridruženo članstvo. Prav tako so izrazili podporo študentom v Srbiji.

V Münchnu poteka sojenje trem moškim, obtoženim vohunjenja za rusko obveščevalno službo. Zvezno tožilstvo je zaključilo svoje zagovore. Obtoženi vse obtožbe zanikajo. Sojenje poteka v Nemčiji.

Venezuela je Združenim narodom predložila zahtevo za preiskavo nedavnih napadov ZDA na plovila v Karibskem morju. V pismu Varnostnemu svetu ZN venezuelska vlada poziva k ugotovitvi zakonitosti teh dejanj in opozarja, da takšne ameriške akcije kršijo mednarodno pravo.

Nova Zelandija ponovno uvaja sankcije proti Iranu zaradi skrbi glede neupoštevanja jedrskih obveznosti s strani Irana. Zunanji minister Winston Peters je v izjavi dejal, da je ponovna uvedba sankcij Združenih narodov posledica iranskega neupoštevanja. Sankcije bodo začele veljati 18. oktobra.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, s ciljem končanja vojne v Ukrajini. Hkrati se bo Trump srečal z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši. Kremelj je potrdil telefonski pogovor med Putinom in Trumpom, pri čemer je Putin izdal opozorilo glede dobave orožja Zelenskemu.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je v intervjuju za Politico izrazil željo po pomoči Evropske unije v boju proti ruskim dezinformacijam. Črna gora si prizadeva za vstop v EU do leta 2028 in postaja vse pogostejša tarča dezinformacijskih kampanj, ki želijo ovirati njeno pot do članstva.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o prenovi sistema za begunce v ZDA. Po poročanju New York Timesa naj bi spremembe drastično zmanjšale program za begunce in dajale prednost angleško govorečim, belim Južnoafričanom in Evropejcem, ki nasprotujejo migracijam. Predlog je podprl tudi Nick Fuentes, ki je izrazil zadovoljstvo, da naj bi sprejemali le bele begunce, ki nasprotujejo priseljevanju. Te spremembe bi lahko povzročile, da bi ZDA dajale prednost prošenjam za azil od belih ljudi.

Eitan Horn in Nimrod Cohen, ki sta bila 738 dni ujeta pri Hamasu, sta bila po opravljenih zdravstvenih pregledih izpuščena iz bolnišnice Ichilov v Tel Avivu in sta se vrnila v svoja domova v Kfar Sabi in Rehovotu. Prebivalci so ju pričakali z zastavami in vzkliki, ko sta se ponovno združila s svojima družinama. Družina Nimroda Cohena je spregovorila o njegovih brutalnih izkušnjah v ujetništvu in poudarila, da ne nameravajo Netanjahuja oprostiti odgovornosti za dogodke 7. oktobra.

Smrt nekdanjega kenijskega premierja Raile Odinga je sprožila številne odzive afriških voditeljev. Predsednik Gane, John Dramani Mahama, in nekdanji predsednik Nana Akufo-Addo sta izrazila sožalje ob njegovi smrti, ki jo Mahama opisuje kot izgubo za Kenijo, Afriko in svet. Odinga je bil pomembna osebnost, ki je zaznamovala kenijsko politiko.

Minister za pravosodje Yılmaz Tunç je v okviru svojega obiska v Romuniji obiskal turško pokopališče v Bukarešti, turško veleposlaništvo v Bukarešti in Mednarodno šolo Maarif v Bukarešti. Obisk je bil osredotočen na turške ustanove in dediščino v Romuniji.

Kanchha Sherpa, zadnji še živeči član odprave, ki je leta 1953 prva osvojila Mount Everest, je umrl v starosti 89 let. Nepalska planinska zveza je potrdila njegovo smrt. Bil je že nekaj časa bolan.

V Mjanmaru se pojavljajo zaskrbljujoče novice o zdravstvenem stanju političnih zapornikov, pri čemer je eden izmed njih, prijatelj Maung Lu Shwea, v zaporu v kritičnem stanju zaradi raka in težav s pljuči. Hkrati pa so spopadi med vojsko in uporniki v zvezni državi Shan povzročili, da je več tisoč ljudi moralo zapustiti svoje domove in potrebujejo humanitarno pomoč. Vojska je tudi objavila 60-dnevno obdobje za volilno kampanjo pred prihajajočimi volitvami.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Marcom Rubiem razpravljal o možnostih za dosego premirja v Gazi in zagotavljanju humanitarne pomoči prebivalcem. Poudarek je bil na korakih, ki bi omogočili neprekinjeno dostavo pomoči v regijo.

Protesti v Peruju, ki so se začeli pred mesecem dni zaradi pokojnin in plač mladih, so se razširili na širša vprašanja, kot sta kriminal in korupcija. Predsednik Jerí se je odzval na pritisk in dejal, da je njegova odgovornost ohranjati stabilnost države. Njegova vlada se sooča s poskusom nezaupnice le nekaj dni po prevzemu položaja.

Zmanjšanje ameriške pomoči je močno prizadelo Lesoto, majhno afriško državo z visoko stopnjo okužb s HIV. Prebivalci so zaskrbljeni zaradi prihodnosti zdravstvene oskrbe, saj je ameriška pomoč pomembno podpirala njihov zdravstveni sistem. Kljub napredku, ki ga je država dosegla v boju proti epidemiji HIV, zmanjšanje sredstev ogroža nadaljnje zdravljenje in oskrbo bolnikov.

Odbor Združenih narodov za otrokove pravice (CRC) je Francijo obtožil "hudih in sistematičnih" kršitev pravic otrok migrantov brez spremstva. Odbor ugotavlja, da se z velikim številom otrok, ki se izrečejo za otroke, ravna kot z odraslimi, zaradi postopkov ocenjevanja starosti, ki so ocenjeni kot "pomanjkljivi". Mnogi mladi so izključeni iz sistema zaščite otrok in živijo v "ponižujočih" razmerah, ker ne morejo dokazati svoje manjšosti. OZN opozarja, da ti mladi pogosto živijo na ulici, kar je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami o zaščiti mladoletnikov.

Friedrich Merz, nemški politik in voditelj CDU, je v svoji izjavi vlade poudaril, da dogovor o Gazi, ki ga je dosegel ameriški predsednik Donald Trump, predstavlja poziv Evropi k večji mednarodni angažiranosti. Merz se je zahvalil Trumpu in drugim voditeljem za njihov prispevek k mirovnemu načrtu in izrazil upanje na trajen mir v regiji.

Nekdanji pilot ameriških marincev, Daniel Duggan, se je v Avstraliji pritožil na izročitev Združenim državam Amerike. Duggan je obtožen, da je pred več kot desetletjem nezakonito usposabljal kitajske vojaške pilote. ZDA ga preiskujejo zaradi kršitev zakonov o nadzoru izvoza.

Nekdanji varnostnik na ameriškem veleposlaništvu v Norveški je bil obsojen vohunjenja za Rusijo in Iran. 28-letnega Norvežana so obsodili na tri leta in sedem mesecev zapora. Obtožen je bil, da je od marca do novembra 2024 Rusom in Irancem posredoval načrte in informacije o dejavnostih ameriškega veleposlaništva v zameno za plačilo. Tožilstvo je zahtevalo šest let in štiri mesece zapora.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po tem, ko ni prejel Nobelove nagrade za mir, šalil v govoru v Beli hiši. Madžarski zunanji minister je izrazil mnenje, da si Trump nagrado zasluži, saj naj bi se mir kmalu vrnil v Srednjo Evropo. Medtem je članek na Al Jazeeri poročal, da je Nobelova nagrada, podeljena Venezuelki Marii Corini Machado, v resnici nagrada za Trumpa. Različni viri razpravljajo o Trumpovi primernosti za Nobelovo nagrado za mir in o političnih razsežnostih nagrad.

V starosti 63 let je v Guadalajari v Mehiki umrl Jesús Silva Fernández, nekdanji španski veleposlanik v Venezueli in trenutni konzul Španije v Guadalajari. Silva je bil znan po tem, da je v svoji rezidenci v Caracasu nudil zatočišče venezuelskemu opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu, zaradi česar ga je vlada Nicolása Madura izgnala iz države. Njegova smrt je bila objavljena s strani španskega konzulata v Guadalajari.

Kambodža bo deportirala 59 Južnih Korejcev, ki so bili povezani s spletnimi prevarami. Južna Koreja je zaradi poglabljajoče se krize s prevarami, v kateri je izginilo 80 ljudi, izdala najstrožje opozorilo pred potovanji v določene dele Kambodže. Ocenjujejo, da je okoli 1000 Južnih Korejcev med približno 200.000 ljudmi, ki delajo v operacijah spletnih prevar v Kambodži.

Albanski premier Edi Rama se je odzval na izjave gibanja Vetëvendosje (LVV) in kosovskega premierja Albina Kurtija glede protestov v podporo UÇK ter stališča albanske vlade do Specialnega sodišča za Kosovo. Rama je poudaril, da Specialno sodišče ni bilo ustanovljeno za 'jemanje talcev', temveč zaradi obtožb o trgovini z organi. LVV je Ramaju zastavilo več vprašanj glede njegovega stališča do Haaga v mednarodnih organizacijah. Rama je odgovoril, da LVV pred desetimi leti ni poznal himne Kosova, kaj šele nedolžnosti Thaçija.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo »arbitrarne« obsodbe Cécile Kohler in Jacquesa Parisa, ki sta v Iranu zaprta od leta 2022 in obtožena vohunjenja v korist Izraela. Njuno izpustitev so nedavno omenjali tako francoski kot iranski predstavniki. Družina izraža zaskrbljenost za njuno preživetje.

Pred srečanjem Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi Zelenski pozival k dobavi raket Tomahawk, se je Trump po poročanju virov pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je bil pogovor dolg in da bo o njegovi vsebini poročal.

Nekdanji predsednik Demokratične republike Kongo, Joseph Kabila, se je pojavil na političnem srečanju v Keniji, kar je njegova prva javna pojavitev po obsodbi na smrt v odsotnosti zaradi veleizdaje in vojnih zločinov. Kabila se je srečal z drugimi opozicijskimi voditelji, da bi ustanovil politično skupino, ki bi nasprotovala vladi v Kongu. Njegova udeležba je prišla dva tedna po izreku smrtne kazni.

Mejni prehod Rafah med Gazzo in Egiptom ostaja zaprt, kljub pripravam na ponovno odprtje. Izrael zahteva od Hamasa dokaze, da so talci mrtvi. Egipt in Izrael sta sicer v pripravah na ponovno odprtje prehoda za prehod ljudi, vendar datum ostaja neznan. Izraelska vojaška agencija COGAT je potrdila priprave z Egiptom. Zaprta meja že mesece zadržuje civiliste. Medtem potekajo pogovori o izmenjavi talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom, pri čemer obe strani iščeta poti za rehabilitacijo izpuščenih.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sprejel poverilno pismo nove francoske veleposlanice v Azerbajdžanu, Sophie Lagut. Ob tem je izjavil, da so nesporazumi med Azerbajdžanom in Francijo preteklost.

Strokovnjaki ZN so izrazili zaskrbljenost zaradi nemškega policijskega nadzora nad pro-palestinskimi demonstracijami in zatiranja solidarnosti s Palestino. Kandidat za newyorškega župana, Zohran Mamdani, je Izrael obtožil genocida, kar je sprožilo burno razpravo. Odkrita je bila izraelska kampanja dezinformiranja, ki cilja na Indonezijo, z namenom preoblikovanja svetovnega pogleda na njeno stališče do Izraela in Palestine. Govor Donalda Trumpa v Knesetu pa je bil označen kot proslavljanje vojnih zločinov.

Andrea Sempio je preklical mandat odvetniku Massimu Lovatiju po razkritju neprimernih informacij. Vittorio Feltri nasprotuje podelitvi nagrade Ambrogino d'oro Flotilli in zahteva vrnitev svoje nagrade. Bruno Vespa je v oddaji Porta a Porta utišal Lovatija. Sindikalist Landini je bil kritiziran zaradi domnevno žaljivih izjav o Giorgii Meloni.

Kitajska in Francija sta izrazili pripravljenost za okrepitev odnosov med visokimi uradniki. Visoki kitajski diplomat Wang Yi in diplomatski svetovalec francoskega predsednika Emmanuel Bonne sta v Hangzhouju skupaj vodila 27. kitajsko-francoski strateški dialog, kjer so ponovno potrdili pomembnost poglobljenih strateških odnosov.

Donald Trump je zagrozil Hamasu s smrtjo in ponovno intervencijo izraelskih sil v Gazi, če ne bo spoštoval pogojev prekinitve ognja in če se bodo nadaljevala ubijanja v Gazi. Izrael in Hamas se medsebojno obtožujeta kršenja prekinitve ognja.

Letalo ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha je zaradi razpoke na vetrobranskem steklu med letom iz Bruslja v ZDA zasilno pristalo v Veliki Britaniji. Incident se je zgodil med povratkom s srečanja zveze NATO. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je potrdil, da so vsi na krovu varni in da je letalo pristalo po standardnih postopkih. Letalo je pristalo v oporišču Kraljevih zračnih sil Mildenhall.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju New York Timesa odobrila Cii izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Trump je potrdil, da je dal zeleno luč za tovrstne aktivnosti, katerih cilj je omejiti nezakonite migracije in preprečiti tihotapljenje mamil. Medijske hiše poročajo, da se analizirajo tudi morebitni napadi na narkokartele. Predsednik Trump ni izključil možnosti usmrtitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Maduro je obsodil poskuse državnega udara, ki jih po njegovem mnenju spodbuja Washington, da bi si prilastil venezuelske naftne vire.

V ruralnem območju severne mehiške države Sonora, ki meji na ameriško zvezno državo Arizono, so našli posmrtne ostanke 60 moških. Trupla so bila odkrita v januarju in februarju v Ermosiju, glavnem mestu države Sonora. Oblasti domnevajo, da so bili moški ugrabljeni in kasneje likvidirani.

Italijansko sodišče je ugodilo pritožbi obrambe in zaustavilo izročitev ukrajinskega državljana, Serhija K., Nemčiji. Serhij K. je osumljen koordiniranja napada na plinovod Severni tok leta 2022. Zaenkrat ostaja v italijanskem priporu.

V posthumno objavljeni knjigi Virginie Giuffre, ki je obtožila Jeffreyja Epsteina spolnih zlorab, je zapisano, da je princ Andrew menil, da mu je seks z njo 'rojstna pravica'. Giuffre je princa Andrewa opisala kot 'privilegiranega' in 'prepričanega o svoji pravici'. Knjiga naj bi izšla prihodnji teden.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je po dvodnevnem srečanju ministrov za notranje zadeve v Londonu v okviru Berlinskega procesa izjavil, da Srbija ne bo neposredno sodelovala s Kosovom. Poudaril je, da je bistvo srečanja boljše mednarodno operativno sodelovanje in izmenjava informacij v boju proti kriminalu, vendar to ni mogoče s predstavniki 'tako imenovane Republike Kosovo', saj Srbija ne priznava Kosova.

Ameriški Nacionalni odbor za varnost v prometu (NTSB) je v svojem končnem poročilu ugotovil, da je do implozije podmornice Titan junija 2023 prišlo zaradi napak v inženiringu. V nesreči, ki se je zgodila med potovanjem k razbitini Titanika, je umrlo vseh pet ljudi na krovu.

V Španiji so potekale stavke in demonstracije proti izraelski vojaški akciji v Gazi. V Barceloni so izbruhnili nasilni izgredi, med katerimi so zažigali zabojnike za smeti.

Illinois in več državnih tožilcev je tožilo Trumpovo administracijo zaradi ukinitve financiranja solarnega programa v višini 7 milijard dolarjev. Trumpova administracija je zahtevala od vrhovnega sodišča, da razveljavi odločbo, ki ji preprečuje napotitev nacionalne garde v Illinois. ZDA naj bi zbrale 10.000 vojakov blizu Venezuele, medtem ko je visoki admiral odstopil. Zvezni sodnik preiskuje uradnika ICE zaradi agresivnih taktik.

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Francija je pozvala k ohranitvi demokracije in pravne države na Madagaskarju po državnem udaru, ki je povzročil beg predsednika Andryja Rajoeline. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je pozvalo vse vpletene strani k zadržanosti in dialogu ter izrazilo pripravljenost podpreti iskanje rešitve in zagotoviti, da bodo globoke težnje malgaškega ljudstva uslišane.

Nekdanji guverner mehiške zvezne države Guerrero, Héctor Astudillo Flores, je potrdil, da so mu Združene države Amerike 31. julija preklicale vizum. Astudillo je dejal, da so mu vizum preklicali pred približno dva meseca in pol in zagotavlja, da se nima česa bati. Po njegovih besedah naj bi bil razlog za preklic domnevno članstvo v kriminalni združbi.

Administracija predsednika Trumpa je preklicala vizume šestim tujcem, ki so javno proslavljali smrt ameriškega državljana Charlieja Kirka. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je že septembra opozoril, da ZDA ne bodo gostile tujcev, ki želijo smrt Američanom. Ukrep je bil sprejet, ker ZDA nimajo obveznosti gostiti tujcev, ki izražajo željo po smrti ameriških državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump ni poslal čestitke ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob njegovem rojstnem dnevu 7. oktobra, je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov.

Ameriški vojaški napad v Karibskem morju je bil usmerjen proti kolumbijskim državljanom na ladji, ki je izplula iz Kolumbije. Po besedah dveh oseb, ki so bile obveščene o napadu, je ameriška vojska v zadnjih dveh mesecih izvedla več takšnih akcij.

Vladimir Putin je doživel udarec, saj je bil rusko-arabski vrh, ki ga je načrtoval v Moskvi, odpovedan zaradi premajhnega števila udeležencev. Svetovni voditelji so se namesto tega udeležili srečanja pri Trumpu v Egiptu, kar kaže na Putinovo osamljenost na mednarodnem prizorišču.

Ameriška obalna straža je od začetka operacije Pacific Viper v začetku avgusta v vzhodnem Tihem oceanu zasegla več kot 50 ton kokaina. V več operacijah so zasegli drogo s plovil, pri čemer so v povprečju zasegli skoraj tono kokaina na dan. Ena od operacij je vključevala reševanje drog po tem, ko je čoln s prepovedanimi drogami splaval.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da se ne bo udeležil vrha Amerik v Dominikanski republiki decembra, ker niso bile povabljene Kuba, Nikaragva in Venezuela. Petro je poudaril, da se dialog ne more začeti z izključitvami.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je v Berlinu sodelovala na seji odbora za evropske zadeve v Bundestagu, kjer je razpravljala o evropski poti Srbije in njenih odnosih z Rusijo. Poudarila je, da so odnosi Srbije z Rusijo pomembnejša tema kot protesti v Srbiji. Raša Nedeljkov iz organizacije CRTA je izrazil presenečenje nad informiranostjo nemških poslancev o stanju v Srbiji. Brnabićeva je dejala, da je poskušala članom Bundestaga pojasniti dogajanje v Srbiji.

Italijansko vrhovno sodišče je ustavilo izročitev ukrajinskega državljana, osumljenega sabotaže plinovodov Severni tok, Nemčiji. Nemško zvezno tožilstvo meni, da je Ukrajinec glavni organizator napadov na plinovode Severni tok v Baltskem morju leta 2022 in bi mu moralo soditi v Nemčiji.

Izrael naj bi uporabljal propagando za prikaz pozitivne podobe okupacije Palestine. V Urugvaju so se spomnili izraelskih žrtev 7. oktobra, izraelska ambasadorka pa je Hamas obtožila širjenja sovraštva in zanikala genocid. Italijanska premierka Giorgia Meloni je obsodila voditelja sindikata zaradi izjav o njej.

Na Madagaskarju so mladi protestniki jasno izrazili svoje zahteve po odstopu predsednika Andryja Rajoeline. Po protestih generacije Z je Rajoelina pobegnil iz države, s čimer je postal zadnji voditelj, ki je odstopil zaradi pritiska mladih protestnikov, kot se je to že zgodilo v Bangladešu in Nepalu.

Na Madagaskarju je vojska prevzela oblast po tednih protestov zaradi korupcije in pomanjkanja. Predsednik Andry Rajoelina je pobegnil iz države zaradi strahu za svoje življenje, potem ko je parlament glasoval za njegovo odstavitev. Protesti, ki so jih vodile mlade generacije, so izbruhnili zaradi pomanjkanja in korupcije, vojska pa je podprla protestnike. Rajoelina je dejal, da je bil prisiljen poiskati varno mesto, ker je bil v teku nezakonit poskus prevzema oblasti.

Zaradi nenehnega nasilja v glavnem mestu Haitija je organizacija Zdravniki brez meja trajno zaprla svoj center za nujno pomoč v Port-au-Princeu. Mesto je v veliki meri pod nadzorom tolp, kar onemogoča delovanje zdravstvenih ustanov.

Venezuelanska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar naj bi razočaralo nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa, ki si je prizadeval za to priznanje. Madžarska vlada, nasprotno, meni, da si Trump zasluži nagrado zaradi svojih prizadevanj za končanje oboroženih konfliktov po svetu.

Po ZDA so potekali protesti z imenom 'No Kings', ki jih je organizirala skupina Indivisible. Robert De Niro je v videu pozval Američane, naj se udeležijo protestov proti Trumpu. Republikanski zakonodajalci so proteste označili za 'sovražne shode proti Ameriki'.

V Evanstonu so protestniki obsodili racijo ICE v Home Depotu in jo označili za ugrabitev ljudi, ki spoštujejo zakon. V Oxfordu je študent spodbujal množico k antisemitskim izjavam. V ZDA so bili načrtovani protesti 'No Kings Day', ki jih je Sean Duffy označil za del gibanja Antifa, pri čemer je sprožil vprašanja o financiranju.

Donald Trump je v Egiptu organiziral slovesnost, kjer je po mnenju Patrycie Centeno ponižal evropske voditelje, ki so se postavili v vrsto za njim. Medtem pa je Arundhati Roy v Madridu izpostavila vprašanje odgovornosti Evrope in Amerike za morebitni genocid v Gazi, še posebej glede na njuno finančno podporo.

Visoki predstavniki Evropske unije so pozvali Srbijo, naj sprejme konkretne korake pri približevanju EU, vključno z uvedbo sankcij proti Rusiji. EU poudarja, da mora Srbija uresničiti reforme in se uskladiti z zunanjo politiko EU, kar vključuje sankcije proti Rusiji.

Po izpustitvi 20 izraelskih talcev s strani Hamasa so podporniki Izraela praznovali, hkrati pa se spominjali težkih dveh let. V Skokieju v Illinoisu so družine rezale rumene trakove z dreves, ki so simbolizirali talce. Medtem so se nadaljevali protesti, na katerih so nekateri kritizirali nekdanjega predsednika Trumpa zaradi njegove vloge v mirovnem sporazumu.

V ZDA so potekali množični protesti proti Donaldu Trumpu, imenovani "No Kings", ki naj bi bili največji mirni protesti v moderni ameriški zgodovini. Na Madagaskarju je prišlo do državnega udara, potem ko je predsednik pobegnil iz države zaradi protestov generacije Z. Vojska je prevzela oblast in razpustila vse institucije razen spodnjega doma parlamenta. V Pakistanu je vlada napovedala ostre ukrepe proti protestom stranke TLP. V Gani je mesto Manso Nyankomase izbruhnilo v protest zaradi domnevne vojaške brutalnosti med vladno akcijo rekultivacije rudarskih zemljišč.

Svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 se bo odvijalo z razširjeno udeležbo 48 ekip, nekatere države pa so si že zagotovile nastop na tem tekmovanju. Članki poročajo o tem, katere države so se že kvalificirale in kdaj bo potekal žreb.

Začasni predsednik Sirije, Ahmed aš-Šaraa, je obiskal Rusijo, kjer naj bi uradno zahteval izročitev nekdanjega sirskega voditelja Bašarja al Asada. Reuters poroča, da naj bi Aš-Šaraa želel, da se Asadu sodi za domnevne zločine.

V Sankt Peterburgu se je zbralo več sto mladih Rusov, ki so s petjem protivojnih pesmi izrazili svoje nezadovoljstvo z vojno v Ukrajini in proti politiki Vladimirja Putina. Protesti kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo ruske javnosti z vojno.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da so trditve Združenih držav Amerike in treh evropskih držav (Velike Britanije, Francije in Nemčije) o ponovni uvedbi sankcij Varnostnega sveta ZN proti Iranu neveljavne in jih ne bi smela priznati nobena država. Aragči je dejal, da vrnitev odpravljenih resolucij Varnostnega sveta ZN nima pravne podlage in je kritiziral zlorabo mehanizma reševanja sporov JCPOA s strani treh evropskih držav za obnovitev sankcij, čemur so nasprotovale številne članice Varnostnega sveta.

Zapuščene himalajske vasi v Indiji se počasi vračajo v življenje, desetletja po indijsko-kitajski vojni leta 1962. Prebivalci se poleti vračajo v te vasi, čeprav so mnoge propadle. Fotografije prikazujejo obnovljene kamnite zgradbe in prizore iz teh obujajočih se skupnosti, posebej v vasi Martoli.

Predsednik Severnega Cipra, Ersin Tatar, je pred volitvami izjavil, da si Tel Aviv in Atene ne želita, da bi bil na čelu države. Tatar je poudaril, da je pravična rešitev na Cipru mogoča le z obstojem dveh enakopravnih držav z mednarodno priznanim statusom.

V Moskvi so odprli razstavo severnokorejske propagande, ki prikazuje grafične ilustracije ukrajinskih vojakov, ki jih streljajo. Razstava s tovrstno vsebino naj bi promovirala hrabrost in moč severnokorejske vojske.

V Udinah v Italiji so v torek zvečer potekali propalestinski protesti pred nogometno tekmo med Italijo in Izraelom. Protesti so bili antiizraelsko usmerjeni, kar je povzročilo odziv župana Udina, Alberta Feliceja De Tonija, ki je dejal, da je dogajanje nesprejemljivo.

Kreml je ostro kritiziral evropske države, češ da spodbujajo ukrajinsko vlado k nadaljevanju vojne in oddaljevanju od mirovnih pogajanj z Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je Kijev pod pritiskom Evrope, ki ga s tem ovira pri doseganju miru. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi bil sicer vedno odprt za diplomacijo, vendar so ovire za dogovor po mnenju Kremlja na strani Kijeva in njegovih evropskih podpornikov.

Indonezijske oblasti so na plantaži klinčkov odkrile sledi radioaktivnega cezija 137. To se je zgodilo med iskanjem vira radioaktivne kontaminacije, ki je povzročila odpoklic izvoženih kozic in začimb v ZDA. Preiskovalna skupina nadaljuje z delom, ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) pa spremlja situacijo.

Metropolitanska policija je aretirala suspendiranega študenta Univerze v Oxfordu, Samuela Williamsa, zaradi domnevnih protisemitskih vzklikov med propalestinskim protestom v Londonu. Williams, študent filozofije, politike in ekonomije na Balliol Collegeu, naj bi bil posnet med vzklikanjem "Naj Gaza položi 'Zio' v zemljo". Univerza Oxford je Williamsa suspendirala po objavi posnetka. Aretacija je bila izvedena na naslovu v Oxfordshiru.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da Kijev odkrito pripravlja nove teroristične napade proti Rusiji. Po njenih besedah naj bi bile nove operacije, ki jih je odobril Vladimir Zelenski, načrtovane ob upoštevanju dobave ameriških raket "tomahavk". Zaharova trdi, da Kijev ne skriva priprave terorističnih napadov in da ima pri tem podporo ameriških raket.