Po terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru med Yom Kippurjem so se v Združenem kraljestvu pojavile pro-palestinske demonstracije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede družbene razdeljenosti. Nigel Farage, vodja Reform UK, je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja "zlomljenega" Britanije. Hkrati se je v Londonu zbralo na tisoče ljudi, da bi obeležili drugo obletnico napadov z 7. oktobra v Izraelu, le nekaj ur po aretacijah protestnikov Palestine Action.

V Palermu umetnost izpodbija Trumpovo retoriko o migracijah, ki jo je izrazil na zasedanju OZN. Trump je izjavil, da bo država propadla, če ne bodo ustavili ljudi, ki jih še niso videli in z njimi nimajo nič skupnega. Medtem pa v ZDA politični triler, ki ga je napisal Mišel Golberg za New York Times, prikazuje protimigrantsko miselnost skozi lik vojaka Stivena Lokdžouja, kar odraža trenutno družbeno klimo.

Po vsej Evropi so potekali množični protesti v podporo Palestini in proti izraelski vojni v Gazi. V Amsterdamu se je zbralo približno 250.000 ljudi, ki so zahtevali, da nizozemska vlada pritisne na Izrael. Podobni protesti so potekali tudi v Parizu in Lizboni, kjer so demonstrirali v podporo Palestincem in zahtevali izpustitev portugalskih državljanov, ki so bili aretirani med poskusom dostave humanitarne pomoči v Gazo. Trener Manchester Cityja, Pep Guardiola, je razmere v Gazi označil za "genocid v živo" in pozval k mobilizaciji. V Veliki Britaniji se univerze pripravljajo na val pro-palestinskih protestov ob obletnici napadov Hamasa 7. oktobra, policija pa bo imela več pooblastil za omejevanje protestov. Komentator CNN, Van Jones, se je opravičil za izjave o mrtvih otrocih v Gazi.

UNESCO je za novega generalnega direktorja izvolil Khaleda el-Enanyja, egiptovskega strokovnjaka za egiptologijo in nekdanjega ministra za turizem in starine. S tem je postal prvi Arabec na čelu te organizacije. Izvoljen je bil z veliko večino glasov.

Stranka BSW je povabila ruskega veleposlanika v Nemčiji na otvoritev razstave v Potsdamu, kar je sprožilo kritike in razhajanja. SPD, koalicijski partner, je izrazil drugačno stališče, medtem ko sta CDU in SPD ostro kritizirali potezo, še posebej glede na vojno v Ukrajini in nedavne ruske zračne napade.

Članki obravnavajo različne teme, vključno s primerjavami med Izraelom in Južno Afriko v času apartheida, političnimi programi v Italiji in naraščajočim antisemitizmom. En članek trdi, da zgodovina ponuja neprijetna ogledala, pri čemer se osredotoča na podobnosti med Izraelom pod vodstvom Netanjahuja in Južno Afriko v času apartheida. Drugi članek analizira politični program Elly Schlein v Italiji. Nadalje, članek poroča o porastu antisemitizma in sovražnih dejanj proti Judom, zlasti po 7. oktobru.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da bo Nemčija bojkotirala Evrovizijo, če Izraelu ne bo dovoljeno sodelovati. V intervjuju za televizijo ARD je Merz dejal, da je "škandalozno", da je udeležba Izraela na tekmovanju sploh pod vprašajem, in dodal, da "Izrael preprosto sodi zraven".

Različne novice z dne 6. oktobra 2025 poročajo o finančnih trgih na Češkem, priporočilih za delnice v Indiji in izboru najboljših fotografij z vsega sveta, ki jih je objavil Deccan Herald. Vključena je tudi finska stripovska serija Fingerpori.

Letališče v Vilni je bilo v soboto zvečer začasno zaprto, ker je v litovski zračni prostor vstopilo do 25 majhnih toplozračnih balonov, nekateri so prevažali tihotapljene cigarete iz Belorusije. Incident je povzročil zamude letov. Oblasti so sporočile, da so baloni ovirali zračni promet in so bili uporabljeni za tihotapljenje cigaret.

V Rimu se je odvijal velik protest v podporo Palestini, ki je trajal že četrti dan. V Londonu je policija aretirala skoraj 500 ljudi zaradi podpore prepovedani skupini Palestine Action. Britanski Judje se po napadu na sinagogo v Manchestru ne počutijo več varne v svoji državi.

Obisk pakistanskega premierja Šebaza Šarifa v Maleziji je bil uradno potrjen s slovesnim sprejemom, ki ga je gostil malezijski premier Anwar Ibrahim. Tridnevni obisk odraža tesne odnose med državama in odpira možnosti za nadaljnje sodelovanje na različnih področjih. Poudarek je na krepitvi dvostranskih vezi in iskanju obojestransko koristnih možnosti sodelovanja.

Mariana Mortágua, Miguel Duarte, Sofia Aparício in Diogo Chaves, portugalski aktivisti, ki so bili pridržani v Izraelu zaradi sodelovanja v flotilji 'Global Sumud', so prispeli v Lizbono, kjer jih je pričakala množica podpornikov. Aktivisti so poročali o težkih razmerah v izraelskem priporu, vključno z nasiljem nad drugimi aktivisti in večurnim vklenjenjem. Poudarili so tudi razliko v obravnavi med evropskimi in palestinskimi aktivisti. Po postanku v Madridu so aktivisti nadaljevali pot v Lizbono, kjer so jih pričakali z navdušenjem.

Nova Zelandija se je dogovorila, da bo Samoi izplačala 3,6 milijona ameriških dolarjev odškodnine zaradi potopa mornariške ladje HMNZS Manawanui, ki je nasedla na grebenu pred enim letom.

Devet švedskih aktivistov, med njimi Greta Thunberg, je bilo pridržanih v Izraelu, ker so poskušali s konvojem pripluti v Gazo. Sedem od devetih aktivistov je podpisalo dokumente o deportaciji. Švedsko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o kršitvah pravic pridržanih in zahteva dostop do njih ter zagotovitev hrane in vode.

Po strmoglavljenju Bašarja al-Assada so v Siriji potekale prve parlamentarne volitve, katerih rezultati so bili objavljeni. Kot zmagovalci so se izkazale sunitske in konservativno-sunitske sile. Nemška vlada je volitve označila za 'prvi korak', vendar so prisotne tudi kritične ocene. Izvoljenih je bilo 140 od 210 poslancev, vendar ni jasno, kakšno vlogo in moč bo imel parlament v prihodnje. Opaženo je, da je bilo izvoljenih malo žensk in pripadnikov manjšin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je evropskim voditeljem očital šibkost v boju proti islamističnemu terorizmu in dejal, da je Evropa postala nepomembna. To izjavo je podal ob omembi mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo in po tem, ko so vodilne zahodne države priznale palestinsko državo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bi moralo izraelsko bombardiranje Gaze prenehati, da bi omogočili dogovor o izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas. Pogovori med izraelskimi in Hamasovimi predstavniki naj bi potekali v egipčanskem letovišču Sharm el-Sheij.

Kanadsko ministrstvo za globalne zadeve je potrdilo, da sta bila dva kanadska državljana pridržana v Izraelu zaradi njune vpletenosti v flotiljo Global Sumud, ki je namenjena dostavi humanitarne pomoči v Gazo. Imen pridržanih kanadskih državljanov ministrstvo ni razkrilo.

Greta Thunberg in 160 drugih aktivistov flotilje Global Sumud je bilo izgnanih iz Izraela v Grčijo in Slovaško. Po prihodu v Atene je Thunbergova ponovila, da države ne storijo dovolj za zaustavitev genocida v Gazi in obtožila Izrael genocida, ki ga prenašajo v živo. Trdila je tudi, da so jo v izraelskem zaporu pretepali in silili poljubljati izraelsko zastavo. Italijansko tožilstvo v Rimu preiskuje pritožbe italijanskih aktivistov in poslancev zaradi njihovega pridržanja s strani Izraela. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Izrael v ponedeljek izgnal 28 francoskih državljanov, ki so bili pridržani zaradi udeležbe v flotilji za pomoč Gazi, v Grčijo.

Protestniki so se zbrali pred nakupovalnim centrom Oxford Westgate v podporo flotili ladij, ki jo je vodila Greta Thunberg in jo je zadržal Izrael. Izrael je sporočil, da je deportiral 137 aktivistov s flotile Global Sumud, ki je prejšnji mesec izplula iz Španije. Med udeleženci so bili politiki in aktivisti, vključno z Greto Thunberg.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

Pet članov nizozemske delegacije, ki so sodelovali v Global Sumud Flotilla, je bilo izpuščenih in so na poti nazaj v Nizozemsko. Med njimi je tudi oseba s portugalskim potnim listom, ki živi na Nizozemskem, poroča tiskovni predstavnik nizozemske delegacije.

V Amsterdamu se je zbralo približno 250.000 protestnikov, ki so pozivali nizozemsko vlado, naj zavzame strožje stališče do izraelske vojne v Gazi. Množica je v nedeljo preplavila ulice, večina jih je nosila rdeča oblačila, s čimer so izrazili podporo Palestini.

Papež Leon XIV. je pozdravil "pomemben napredek" pri vzpostavljanju miru v Gazi in ponovil pozive k prekinitvi ognja v palestinski enklavi, ki jo je opustošila vojna. Prav tako je pozval k izpustitvi izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas. Papež je odgovorne pozval, naj si prizadevajo za "pravičen in trajen mir" in obsodil antisemitizem po napadu na sinagogo v Manchestru. Izrazil je upanje, da bodo tekoča prizadevanja privedla do izpustitve talcev in konca vojne.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

Slovaški premier Robert Fico je v televizijskem intervjuju ponovil svoje kritike na račun Evropske unije glede njenega pristopa do Rusije in vojne v Ukrajini. Izjavil je, da vojna v Ukrajini "ni naša vojna" in da si ne želi poraza Moskve, temveč želi preprečiti nov velik vojni spopad v Evropi. Poudaril je, da bi se vojna lahko končala že po treh mesecih, a jo nekdo podpira. Fico je tudi dejal, da je cilj njegove vlade čimprejšnja končanje konflikta v Ukrajini in da EU več vlaga v konflikt kot v mir.

V Italiji je propalestinski shod v San Giovanni in Laterano bil kritiziran zaradi antisemitskih elementov in pomanjkanja izraelskih simbolov. Medtem v Izraelu, desničarska ministra Ben-Gvir in Smotrich nasprotujeta Netanjahujevi privolitvi v Trumpov predlog premirja v Gazi. Ben-Gvir je celo zagrozil z izstopom iz koalicije, če Hamas ne bo uničen po izpustitvi talcev. Po vsej državi potekajo protesti.

V Londonu so aretirali več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino. V Dublinu so se zbrali protestniki, ki so obeleževali dve leti izraelskega genocida v Gazi in pozivali vlado k uvedbi sankcij proti Izraelu. V Kuala Lumpurju so protestniki opozarjali na zakon o urbani prenovi, ki naj bi omogočal prisilne zasege zemljišč, in ga primerjali s situacijo Palestincev.

Nemško notranje ministrstvo je potrdilo, da so se njegovi predstavniki v Kabulu pogovarjali s talibanskimi predstavniki o rednih deportacijah afganistanskih kriminalcev. Čeprav Nemčija uradno nima diplomatskih odnosov s Talibanom, je minister Dobrindt sprožil pogovore glede izvajanja deportacij.

Aktivisti flotile za Gazo, po deportaciji iz Izraela, so ob prihodu v Istanbul poročali o nasilju in poniževanju s strani izraelskih oblasti, češ da so z njimi ravnali kot z živalmi. Izrael je medtem deportiral dodatnih 29 aktivistov v Španijo, hkrati pa zanikal vse obtožbe o slabem ravnanju.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, se je srečal z ministrom za zunanje zadeve Sirije, kjer je potrdil podporo Katarja pri obnovi, razvoju in stabilnosti Sirije. Prav tako se je sestal z nemškim zunanjim ministrom, s katerim sta razpravljala o najnovejših dogodkih v regiji. Poleg tega se je premier udeležil praznovanja svetovnega dneva učiteljev 2025 v Dohi.

Izraelsko financirana spletna kampanja je uporabila lažne profile in videoposnetke, ustvarjene z umetno inteligenco, da bi destabilizirala iranski režim in podprla vrnitev izgnanega šaha. Medtem so v Franciji pro-palestinska združenja in sindikati blokirali pošiljko elektronskih komponent, namenjenih izraelski vojski, na pariškem letališču Charles-de-Gaulle.

V več evropskih mestih, vključno z Rimom, Barcelono in Madridom, so potekali množični protesti proti izraelski politiki v Gazi. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo nad izraelsko blokado in vojno v Gazi, pri čemer so pozvali k močnejšemu odzivu Evropske unije. V Rimu so protesti potekali že četrti dan zapored, medtem ko so v Barceloni policisti ocenili, da se je zbralo več kot 70.000 ljudi. Protesti so potekali tudi v Parizu in drugih mestih, kar kaže na naraščajočo mednarodno zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi.

Poljski državljani, ki so bili pridržani v Izraelu, se bodo v kratkem vrnili na Poljsko, je sporočil zunanji minister Radosław Sikorski. Kljub temu, da so zavrnili prostovoljni odhod iz Izraela, naj bi se v naslednjih dneh vrnili v domovino. Poljski konzul je obiskal pridržane in jim nudil podporo.

V Ariyalurju je CPI(M) obsodil policijsko nasilje in pridržanje protestnikov. V Gruziji je policija uporabila solzivec in vodne topove proti protestnikom pred predsedniško palačo, aretiranih je bilo pet aktivistov. Na Nizozemskem so aretirali protestnike, ki so zasedli železniško progo v Haagu, vendar so jih kasneje izpustili. Na Maldivih so protesti proti vladi predsednika Muizzuja zaradi korupcije in naraščajočih cen privedli do spopadov in aretacije osmih ljudi.

Uprave Puntlanda in Somalilanda so dosegle sporazum o različnih vprašanjih med srečanjem v Nairobiju v Keniji. Podrobnosti sporazuma niso bile razkrite v novicah, vendar vključuje več točk.

Visoki diplomati več islamskih držav so pozdravili mirovni predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, ocenjujoč ga kot "realno priložnost" za dosego trajnega premirja v tem gosto naseljenem obalnem območju. Egipt, Jordanija in Združeni arabski emirati so med državami, ki podpirajo načrt.

Protestniki so poskušali zavzeti predsedniško palačo v Tbilisiju, pri čemer so se spopadli s policijo. Aretiranih je bilo pet ljudi. Obenem so opernega pevca Paato Burchuladzeja in še štiri organizatorje pro-EU protestov obtožili spodbujanja k uporu in poskusa strmoglavljenja vlade.

V Londonu je prišlo do soočenja med protestniki za Palestino in novinarjem GB News. V Dublinu so se zbrali protestniki proti množičnim migracijam in vladni politiki. V Gruziji so izbruhnili nasilni protesti pred predsedniško palačo, kjer so protestniki zanetili požare. Londonska policija je aretirala skoraj 500 mirnih protestnikov "Defend Our Juries". Na protestih v Gruziji so opazili nepalsko zastavo, kar naj bi bila posledica navdiha, ki ga je gibanje dobilo od nepalskih protestov generacije Z.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, je v intervjuju za ruske medije izjavil, da Velika Britanija, Nemčija in Francija poskušajo izvesti "obarvano revolucijo" v Srbiji. Dodal je, da te države želijo destabilizirati in razkosati Srbijo. Dodik je že bil deležen kritik, saj mu je Centralna volilna komisija BiH odvzela mandat.

V Nepalu je v zadnjih 36 urah močno deževje sprožilo zemeljske plazove in poplave, ki so blokirale ceste ter odnesle mostove. Življenje je izgubilo najmanj 22 ljudi, 12 pa jih pogrešajo. Oblasti opozarjajo na možnost nadaljnjega močnega deževja.

Iran je sporočil, da sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) ni več relevantno po ponovni uvedbi mednarodnih sankcij. Kljub temu je iranski zunanji minister nakazal pripravljenost za nadaljevanje prizadevanj za rešitev jedrskega spora, vendar je sodelovanje z IAEA označil za 'nezadostno'. Iran se je zahvalil Pakistanu za nasprotovanje potezi evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij v Varnostnem svetu ZN.

Portugalski aktivisti, med katerimi je tudi Mariana Mortágua, so se vrnili v Portugalsko. Portugalsko zunanje ministrstvo je potrdilo njihov prihod in dodalo, da jih je med celotno potjo spremljal diplomat.

Nigerijska agencija za preprečevanje zlorabe drog (NDLEA) je v večtedenski operaciji v Lagosu in drugih državah razbila dve veliki karteli, ki sta bili odgovorni za šest pošiljk kokaina, namenjenih v Združeno kraljestvo. Aretirali so vodjo in pet drugih osumljencev. Kokain so skrivali v stenah posod iz nerjavečega jekla, v kremah za telo in gelih za lase.

Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Iran po ponovni uvedbi sankcij ne bo takoj nadaljeval jedrskih pogajanj z evropskimi državami. Podpredsednik Evropske komisije pa je izjavil, da je trajnostna rešitev iranskega jedrskega vprašanja mogoča le z diplomacijo in pogajanji. Iranski uradnik je dejal, da se bo diplomacija z evropskimi državami nadaljevala, vendar le, ko bo učinkovita.

V Londonu je policija aretirala več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino Palestine Action. Protesti so potekali kljub pozivom politikov in policije k preložitvi zaradi napada na sinagogo v Manchestru. Več kot tisoč ljudi se je zbralo v Londonu in zahtevalo odpravo prepovedi skupine Palestine Action. Izrael je sporočil, da je deportiral 137 aktivistov, ki so sodelovali v flotili pomoči za Gazo, v Turčijo.

V Ukrajini poteka vse ostrejši spopad med dvema močnima institucijama, Službo za varnost Ukrajine (SBU) in Nacionalnim protikorupcijskim uradom (NABU). Spopad se kaže v obliki preiskav, aretacij in medsebojnih obtožb. Prizadeti priznavajo, da ta boj koristi samo Rusiji.

Na tibetanski strani Mount Everesta je snežni metež ujel približno 1000 ljudi v gorniških taboriščih. Stotine turistov so ostale ujetih, sprožena je bila obsežna reševalna akcija, ki vključuje stotine lokalnih reševalnih ekip. Reševalci so že vodili na varno stotine pohodnikov, ki jih je presenetil snežni metež.

V Dharwadu v Indiji so nekdanji vojaki in študenti prava protestirali zaradi domnevnega napada policije in zahtevali ukrepanje proti policijskemu osebju. V Nigeriji se je Parlamentarna zveza zaposlenih odločila, da se ne bo udeležila načrtovanega protesta v državnem zboru. V Haryani v Indiji so pro-palestinske protestnike zadrževali v priporu več kot 24 ur po nedeljskem protestu v znak solidarnosti s Palestino.

Albanski predsednik Bajram Begaj je na srečanju procesa Brdo-Brioni v Draču poudaril, da je članstvo v Evropski uniji zgodovinska misija za Albanijo. Izpostavil je tudi, da Albanija podpira dialog in dobre sosedske odnose, ter da regionalno sodelovanje ostaja ključni instrument za integracijo regije v EU.

V Češki republiki se je začela parlamentarna volilna tekma, kjer ima opozicija več možnosti za zmago nad vladajočo koalicijo. Evropa se sooča z nevarnostjo, da bo zaradi notranje fragmentacije zaostala v globalni gospodarski tekmi. Pape Malick Ndour se je odzval na poročila o njegovi aretaciji na letališču in prepovedi izstopa iz države.

Na Nizozemskem je policija aretirala 205 ljudi med propalestinskim protestom v Haagu. V Jemnu so potekale množične demonstracije v podporo Gazi. V Veliki Britaniji so organizatorji zavrnili poskus policije, da bi preložila protest proti prepovedi organizacije Palestine Action. V Italiji so propalestinski protestniki zahtevali odpoved kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo med Italijo in Izraelom. Keir Starmer je pozval propalestinske protestnike, naj spoštujejo žalost britanskih Judov.

V Veliki Britaniji so se pojavile kritike o dvojnih standardih, ki dovoljujejo propalestinske proteste. Nekdanji izraelski odposlanec trdi, da antisemitizem po priznanju palestinske države prihaja z vrha. Vanessa Feltz naj bi bila žrtev antisemitskega napada propalestinskih protestnikov po napadu na sinagogo v Manchestru. Izrael je prestregel flotiljo s pomočjo za Gazo, kar je sprožilo proteste po svetu. Poročali so tudi o tem, da so izraelske sile ubile ljudi, ki so pobegnili na jug Gaze po ukazu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je za novega veleposlanika Združenih držav v Budimpešti predlagal Benjamina Lando, newyorškega poslovneža in lastnika verige domov za ostarele, ki je znan v tamkajšnjih poslovnih in verskih krogih. Njegovo imenovanje mora potrditi še senat. Pričakuje se, da se bo postopek potrjevanja začel oktobra.

Svetovna javnost pozorno spremlja prve parlamentarne volitve v Siriji po padcu Asadovega režima decembra lani, ki predstavljajo ključno prelomnico v politični zgodovini države in previden korak v politični tranziciji.

Turčija, skupaj z Jordanijo, Združenimi arabskimi emirati, Indonezijo, Pakistanom, Savdsko Arabijo, Katarjem in Egiptom, je izrazila podporo prizadevanjem za prekinitev ognja v Gazi. Zunanji ministri omenjenih držav so pozdravili predlog Hamasa za prekinitev ognja, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump, in pozvali k ustavitvi vseh napadov. Poudarili so pomen začetka mirovnih pogajanj in izboljšanja humanitarnih razmer v regiji.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izjavil, da je Srbija nenehno pod pritiskom, da bi opustila svojo neodvisno zunanjo politiko. Poudaril je, da Srbija oblikuje svojo zunanjo politiko na podlagi lastnih nacionalnih in državnih interesov, kar je trdno utemeljeno na področjih politike, gospodarstva in varnosti.

Portugalsko ministrstvo za zunanje zadeve je uredilo vse potrebno, da se bodo štirje portugalski aktivisti, Sofia Aparício, Mariana Mortágua, Miguel Duarte in Diogo Chaves, ki so sodelovali v Flotilli Global Sumud, še danes vrnili v domovino.

V Barceloni se je zbralo 70.000 ljudi na propalestinskem protestu proti izraelskim dejanjem v Gazi. V Rimu so propalestinski protestniki korakali blizu Koloseja, kar je bil četrti dan protestov, odkar je Izrael prestregel flotiljo, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Stotine protestnikov v Italiji je pozvalo k preklicu kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo med Italijo in Izraelom, ki naj bi se odvijala 14. oktobra v Udinah.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je obiskal Italijo in Švico od torka do 12. oktobra, kot je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. V Italiji se je udeležil 12. skupnega srečanja kitajsko-italijanskega vladnega odbora, v Švici pa četrtega kroga kitajsko-švicarskega strateškega dialoga. Obisk sledi potovanju italijanske premierke Giorgie Meloni.

Pogovori med zvezno vlado Somalije in upravo Jubalanda v Kismaayu so se končali brez dogovora. Kljub temu, da so potekali več dni, niso prinesli pozitivnih rezultatov. Zvezna vlada je izdala enostransko sporočilo za javnost o srečanju med predsednikom Hassanom Sheekom Maxamuudom in Ahmedom Madoobejem.

V uvodni oddaji 51. sezone 'Saturday Night Live' so se posmehovali Donaldu Trumpu in njegovi represiji nad poznonočnimi televizijskimi programi. Trump, ki ga je upodobil James Austin Johnson, je opozoril, da 'očka gleda'. V skeču je bil omenjen tudi Bad Bunny v povezavi s Super Bowlom, kar je nakazovalo, da bi ga lahko Trump in ICE iskali.

V Italiji so potekali protesti in stavke v podporo Gazi in proti kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo med Italijo in Izraelom, ki naj bi se odigrala v Udinah. Protesti so bili del celonarodne stavke, v kateri je sodelovalo več kot dva milijona ljudi. Sindikati USB in CGIL so pozvali k stavki po demonstracijah v mestih po vsem svetu.

Andrej Babiš je po zmagi na Češkem izrazil željo po reševanju Evrope in napovedal pogovore o oblikovanju vlade. V Črni gori poudarjajo pomen antifašizma in želijo do konca naslednjega leta zapreti vsa poglavja za vstop v Evropsko unijo. V Podgorici pa se pojavljajo težave z gradbenim dovoljenjem za kolektor v Botunu, kar razkriva razlike znotraj vladajoče koalicije.

V Združenem kraljestvu je notranja ministrica izrazila razočaranje nad pro-palestinskimi protesti po napadu v Manchestru, označujoč jih za 'ne-britanske'. V ZDA pa je ministrstvo za pravosodje vložilo tožbo proti pro-palestinskim protestnikom, ki so demonstrirali v sinagogi v New Jerseyju, pri čemer se sklicuje na zakon, prvotno namenjen zaščiti klinik za splav.

Pro-palestinski protesti so se razširili po svetu, vključno z nasilnim protestom pred domom Keira Starmerja v Londonu po islamskem terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru. Greta Thunberg je bila aretirana med protesti proti izraelskemu prestrezanju flotile pomoči za Gazo, kar je sprožilo dodatne proteste po vsem svetu. Vodja britanske stranke Zelenih je kritiziral laburiste zaradi protestov glede Gaze in migracij, pri čemer je izraelsko delovanje v Gazi označil za genocid. Aktivisti so zavrnili pozive k odpovedi protesta proti prepovedi Palestine Action.

Irska naj bi omilila načrtovane sankcije proti Izraelu zaradi pritiska poslovnih skupin, ki so zaskrbljene zaradi vpliva na investicije. Zakon, ki je osrednjega pomena za protest proti vojni v Gazi, bo tako oslabljen. Hkrati pa Hamas napoveduje svetovne proteste ob koncu tedna in bo podal odgovor na Trumpov načrt za končanje vojne, ki bo vključeval ugovore glede nekaterih pogojev.

V Rimu so se nadaljevali pro-palestinski protesti že četrti dan zapored, z udeležbo več sto tisoč ljudi. Podobni množični protesti so potekali po vsej Evropi, pri čemer so nekateri prerasli v izgrede, v Barceloni je bilo lažje poškodovanih 20 policistov. V Amsterdamu se je okoli 250.000 ljudi udeležilo protesta, ki je pozival nizozemsko vlado k odločnejšemu ukrepanju v zvezi s krizo v Gazi.

V Unescu poteka oster boj za položaj generalnega direktorja, kjer se za vodstvo potegujeta Egipčan Khaled El-Enany, ki velja za favorita, in Kongolec Firmin Edouard Matoko. Izvršni svet organizacije ZN bo novega direktorja izbral 6. oktobra. Malo število kandidatov odraža nezaupanje v multilateralizem.

Po mnenju publikacije The European Conservative (TEC) evropski voditelji po vrhu Evropske unije niso zainteresirani za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Namesto diplomacije naj bi se EU odločila za eskalacijo odnosov z Rusijo.

Ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino (MFAT) je potrdilo, da se je konzularni partner sestal z Novozelandci, ki so bili pridržani v Izraelu po prestreženi flotilji. Med pridržanimi so Rana Hamida, Youssef Sammour in Samuel Leason. Noben novozelandski državljan še ni bil izgnan iz Izraela.

V Italiji se je nadaljevalo protestiranje in stavke v podporo Gazi, pri čemer je več kot 200.000 ljudi protestiralo po vsej državi. Zaradi varnostnih pomislekov se je ekipa Israel Premier-Tech umaknila s treh italijanskih kolesarskih dirk. V Združenem kraljestvu je policija pozvala k preložitvi protesta v podporo prepovedani skupini Palestine Action po napadu na sinagogo v Manchestru. Nigel Farage in JK Rowling sta kritizirala pro-palestinske protestnike, ki naj bi "proslavljali" napad na sinagogo, Rowlingova pa je izrazila sram in zaskrbljenost glede varnosti britanskih Judov.

Po terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru so propalestinski aktivisti organizirali množične proteste v bližini rezidence britanskega premierja Keira Starmerja. Nigel Farage, vodja stranke Reform UK, je po napadu in demonstracijah opozoril na "družbeni razpad" v Veliki Britaniji.

Hrvatska kapetanica Morana Miljanović, ki je bila del flotile, ki je poskušala dostaviti humanitarno pomoč v Pojas Gaze, je po poročanju Iniciative za svobodno Palestino varna. Izraelska vojska je prestregla ladje in aretirala posadke, nato pa deportirala 137 ljudi, medtem ko so bili mnogi še vedno pridržani.

Andrej Babiš, čigar stranka ANO je zmagala na čeških parlamentarnih volitvah s približno 35 % glasov, je napovedal, da bo poskušal sestaviti enostrankarsko vlado, vendar bo o sodelovanju razpravljal tudi z manjšima strankama, vključno s skrajno desno SPD. Babiš naj bi bil pragmatik in si želi »rešiti Evropo«.

Na Cipru so se nadaljevale napetosti med protestniki in policijo po protestu za Gazo. V New Yorku so aretirali skoraj 60 protestnikov, ki so na Jom Kipur blokirali Brooklynski most, da bi ustavili izraelske napade in vzpostavili prekinitev ognja v Gazi. Hamas je pogojno sprejel nekatere vidike Trumpovega mirovnega načrta, vključno s sprostitvijo talcev in predajo uprave nad enklavo. Trump je pozval Izrael, naj nemudoma ustavi bombardiranje Gaze, po izjavi Hamasa, da je pripravljen na mir. V Veliki Britaniji je poslanec laburistov branil dovoljenje za pro-palestinske demonstracije.

Po vsem svetu so potekali protesti proti Izraelu zaradi prestrezanja flotilje, ki je prevažala pomoč za Gazo. Protesti so potekali v Evropi, Avstraliji in drugod, udeleženci pa so pozivali k sankcijam proti Izraelu. V Sydneyju so protestniki načrtovali pohod na operno hišo, dva moška iz Massachusettsa, Adnaan in Tor Stumo, pa sta napovedala gladovno stavko v znak protesta proti izraelski blokadi Gaze.

Po svetu so izbruhnili protesti in diplomatski odzivi, potem ko je Izrael prestregel flotilo, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Protesti so potekali v Londonu, kjer je prišlo do spopadov s policijo, ter v Barceloni, Rimu in drugod po Evropi. Protestniki so obsojali izraelsko posredovanje in pozivali k sankcijam proti Izraelu. Domovinski minister Malezije je prav tako obsodil izraelsko ravnanje. Medtem pa se v Izraelu pojavljajo kritike glede protestov za izpustitev talcev, ki naj ne bi dosegali želenega učinka. Vzporedno s tem, izraelska vojska (IDF) se pripravlja na prvo fazo Trumpovega načrta, hkrati pa opozarja Palestince, da je vrnitev v Gazo še vedno nevarna.

Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil, naj v morebitnih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ne pozabi na Balkan in si prizadeva za trajne rešitve. Dodik je predlagal tudi ustanovitev komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki Rusije in ZDA, z namenom reševanja balkanskih vprašanj. Izjavo je podal za ruske medije po srečanju s Putinom v Sočiju.

Srbsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MSP) je z zaskrbljenostjo zavrnilo obtožbe predsednice začasnih prištinskih institucij, Vjose Osmani, ki jih je ta izrekla na račun srbskega predsednika Aleksandra Vučića. MSP ocenjuje, da gre za poskus preusmeritve pozornosti mednarodne javnosti s sistematičnega preganjanja Srbov na Kosovu in Metohiji. Beograd trdi, da Priština z lažmi poskuša prikriti progon in prelivanje krvi nad Srbi.

Greta Thunberg, švedska aktivistka, naj bi bila v izraelskem priporu izpostavljena nehumanim razmeram, vključno s celico, polno stenic, pomanjkanjem hrane in vode. Informacije so pricurljale preko e-pošte švedskih uradnikov. Medtem pa je Maurizio Gasparri kritiziral italijanske poslance levega političnega bloka, ker so hitro zapustili Izrael po blokadi flotile, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo.

Po svetu so izbruhnili propalestinski protesti, ki jih je sprožilo izraelsko posredovanje proti flotilji, ki je prevažala pomoč v Gazo. V Londonu policija poziva k odpovedi protesta zaradi napada na sinagogo, medtem ko so se v Glasgowu in Edinburghu zbrali propalestinski protestniki. Protesti so potekali tudi v Barceloni, napovedani pa so bili tudi v Madridu, Rimu in Lizboni. V Južni Afriki so protestniki zahtevali zaprtje izraelskega veleposlaništva in izpustitev aktivistov iz flotilje. Šest ljudi je bilo aretiranih v Londonu zaradi izobešanja transparenta Palestine Action na Westminstrskem mostu. Posredovanje izraelske vojske proti flotilji je sprožilo mednarodne obsodbe in proteste, pri čemer so vlade obsodile potezo proti neoboroženim aktivistom. Protestniki v Južni Afriki so zahtevali izpustitev aktivistov in prekinitev diplomatskih vezi z Izraelom. Pojavljajo se tudi ocene načrtov za izpraznitev Gaze.

Črnogorski politik Zirojević je na omrežju X kritiziral Krapovića, češ da poskuša postati "persona non grata" v Hrvaški, vendar je za kaj takega nepomemben. Zirojević meni, da Krapović in njemu podobni predstavljajo najslabšo plat Črne gore, medtem ko je minister Grlić Radman videl boljšo plat države. To je izjavil ob obisku ministra v Budvi na 15. jubilejni prireditvi.

V Tbilisiju so potekali protesti, na katerih so demonstranti zahtevali izpustitev opozicijskega voditelja Gele Khasaia. Protestniki so blokirali Rustavelijevo avenijo in Trg svobode, kar je že 309. zaporedni dan, da ovirajo promet pred parlamentom. Protesti so se časovno ujemali z lokalnimi volitvami.

Med slovesnostjo ob 34. obletnici ustanovitve taborišča v Morinju je črnogorska vojska hrvaškim delegacijam, med katerimi so bili dubrovačko-neretvanski župan Blaž Pezo, predsednik dubrovniškega mestnega sveta Marko Potrebica in načelnik Konavala Božo Lasić, prepovedala snemanje. Incident je sprožil ogorčenje hrvaških predstavnikov, ki so dejanje označili za nesprejemljivo in porazno.

Donald Trump naj bi pritiskal na Izrael in Hamas, da bi v nekaj dneh dosegli dogovor o Gazi, ki bi privedel do izpustitve talcev in končanja vojne. Netanjahu je izrazil zadržanost glede uspešnosti dogovora in opozoril, da ne more zagotoviti, da bo Hamas izpustil talce. Trump naj bi v primeru neuspeha dogovora obljubil popolno podporo Izraelu. Jared Kushner in Steve Witkoff naj bi na Sinaju dokončala dogovor o Gazi. Izraelski premier je poslal svojega zaupnika na pogajanja, delegacijo Hamasa pa naj bi vodil nekdo, ki je bil pred tremi tedni...

Stranka ANO Andreja Babiša je zmagala na čeških parlamentarnih volitvah s približno 35,5 % glasov po preštetih 94 % glasovnic, vendar ni osvojila večine. Lokalni mediji so ga označili za 'češkega Trumpa'.

V Iraku politične manevre Muqtade al-Sadra vplivajo na šiitsko politično sceno. V Pakistanu je PPP kritizirala izjave glavne ministrice Punjaba Maryam Nawaz glede vprašanja kanalov, kar naj bi bila kršitev odločitve Sveta za skupne interese. V Muzaffarabadu so predstavniki zvezne vlade nadaljevali pogovore z akcijskim odborom Jammu Kashmir Awami po intenzivnih protestih.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da ukrajinske specialne službe delujejo na madžarskem ozemlju s podporo Bruslja, z namenom vplivanja na notranjo politiko države. Orban je to izjavil v intervjuju za portal Hetek, pri čemer je poudaril, da madžarske službe to dejavnost odkrivajo in jo branijo.

Nekdanjega župana Bukarešte, Sorina Oprescuja, so prijeli v bližini letališča v Solunu, Grčija. Oprescu je bil v Romuniji obsojen na 10 let in 8 mesecev zapora zaradi korupcije. Grško sodišče bo odločalo o njegovi izročitvi Romuniji.

Združene države Amerike so na zasedanju Varnostnega sveta ZN kritizirale kolumbijskega predsednika zaradi domnevnega spodkopavanja napredka pri doseganju trajnega miru in pozvale k večjemu boju proti nasilju in trgovini z drogami. V Arizoni pa številne skupine pozivajo republikanske voditelje, da ukrepajo proti predstavniku Johnu Gilletteu, ki je zagrozil demokratski kongresnici.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je ostro obsodila izjave srbskega predsednika Aleksandra Vučića o vojni, označujoč jih za nevaren odmev temnih poglavij nedavne zgodovine. Osmani je na platformi X zapisala, da Vučić s svojimi izjavami svetu kaže, da ni izbral poti sprave.

Izraelski minister za diasporo, Amichai Chikli, je povabil britanskega aktivista in desničarja Tommyja Robinsona v Izrael. Povabilo je sledilo napadu na sinagogo v Manchestru. Chikli je označil Robinsona za pogumnega voditelja v boju proti radikalnemu islamu, Robinson pa je izrazil prepričanje, da imata Velika Britanija in Izrael enake cilje. Potovanje je predvideno za sredino oktobra.

Evropska poslanka stranke La France Insoumise (LFI), Emma Fourreau, je začela gladovno stavko v izraelskem priporu. Fourreaujeva je bila na krovu ladje Alma, ki je bila del mednarodne flotilje za pomoč Gazi in jo je Izrael prestregel. Njena ekipa je sporočila, da je 26-letna poslanka stavko začela v znak solidarnosti s Palestinci, ki jih Izrael izstraduje.

Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je izjavil, da je mir na Bližnjem vzhodu "bližje, kot si mnogi mislijo" in zagovarjal rešitev dveh držav kot edino politično rešitev za konflikt. Poudaril je, da bo obstajala palestinska država na ozemljih, za katere mnogi Izraelci verjamejo, da jim pripadajo, in da je za preseganje sovraštva potrebno odrekanje. Dodal je, da obstaja višji cilj: mir.

V Istanbul je s posebnim letom Turkish Airlines prispelo 137 aktivistov Globalne Sumud Flotile, ki jih je Izrael pridržal. Med njimi je bilo 36 turških državljanov. Aktivisti so se zahvalili Turčiji za pomoč in izpostavili slabo ravnanje Izraela.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je število žrtev preseglo 67.000. Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Izrael k ustavitvi bombardiranja Gaze, potem ko je Hamas pristal na izpustitev izraelskih talcev in sprejel del njegovega načrta za končanje vojne. V Barceloni je na demonstracijah v podporo Palestincem protestiralo več deset tisoč ljudi, po ocenah mestne skupščine okoli 70.000.

Policija v Združenem kraljestvu je pozvala k odpovedi propalestinskega protesta v Londonu po napadu na sinagogo v Manchestru. V Atenah so potekali protesti proti izraelski vladi zaradi aretacij aktivistov, ki so se odpravljali v Gazo. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve je razkrilo, da nobena od ladij v flotili Global Sumud ni prevažala pomoči za Palestince.

Britanski premier Keir Starmer bo 8. in 9. oktobra opravil svoj prvi uradni obisk v Indiji, na povabilo indijskega premierja Narendra Modija. Med obiskom naj bi se Starmer sestal z Modijem, podrobnosti o agendi pa še niso znane. Med obiskom indijskega premierja Narendra Modija v Veliki Britaniji julija sta državi podpisali sporazum o prosti trgovini.

Izraelska vojska je zaustavila skoraj vse ladje v flotilji pomoči, kar je sprožilo globalne proteste. Posnetki v živo so prikazovali oborožene izraelske vojake, ki so se vkrcali na ladje. Greta Thunberg trdi, da je bila "ugrabljena" po tem, ko je Izrael prestregel flotiljo, namenjeno Gazi. V videu je Thunbergova trdila, da jo je Izrael ugrabil.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je izjavil, da je predlagani mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo ključna priložnost za končanje pokola in trpljenja v regiji. Türk je izrazil upanje, da bo načrt privedel do trajnega miru.

Po napadu na sinagogo v Manchestru, ki je zahteval dve življenji, so se pojavili pozivi britanske vlade in policije k odpovedi načrtovanih propalestinskih protestov v Londonu. Organizatorji protestov, skupina Defend Our Juries, so se odločili, da bodo kljub pozivom protest izpeljali. Vodja Zelene stranke, Zack Polanski, je obsodil izkoriščanje tragedije v Manchestru za napad na protestnike proti genocidu. Predsednik odbora Phil Rosenberg je pozval propalestinske protestnike, naj se umaknejo.

Deset držav Latinske Amerike je obsodilo nedavni vdor ameriških bojnih letal v bližini venezuelske obale. Incident, ki se je zgodil v četrtek, so zaznali 75 km od obale Venezuele in je sprožil kritike iz Venezuele. Regionalni blok držav je izrazil zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Sanae Takaiči, ki je blizu temu, da postane prva premierka Japonske, ima po poročanju več virov družbeno konservativna stališča v državi, ki je še vedno globoko patriarhalna. Njena heroina je...

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je poudaril, da mora Črna gora pred vstopom v Evropsko unijo rešiti vsa odprta vprašanja. Opozoril je, da bi morala Črna gora vložiti precejšnje napore, da bi izpolnila vse zahteve. Ervin Ibrahimović pa je izrazil upanje, da bo Črna gora pogajanja zaključila že prihodnje leto. Grlić Radman je še dodal, da odškodnina za taboriščnike ni finančno vprašanje, temveč moralno, prav tako kot vprašanje pogrešanih oseb.

Število smrtnih žrtev zaradi zrušenja šole v Vzhodni Javi je naraslo na najmanj 49, po nekaterih virih celo na 53. Reševalne ekipe so odstranile že 80 % ruševin in našle posmrtne ostanke večinoma najstniških žrtev. Še vedno pogrešajo 13 ljudi.

Cristian Diaconescu, svetovalec romunskega predsednika za nacionalno varnost, je sporočil, da potekajo priprave za srečanje med romunskim predsednikom Nicușorjem Danom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Predsednik si želi, da bi bilo srečanje vsebinsko in ne zgolj promocijsko.

V Španiji so potekali protesti proti izraelski zaustavitvi flotile pomoči Gazi, pri čemer so na tisoče ljudi protestiralo v Barceloni in drugih španskih mestih. Izrael se je odločil deportirati 450 aktivistov, aretiranih med operacijo proti flotili. V Ženevi je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, pri čemer je bilo ranjenih pet policistov. V Maleziji so potekali protesti pred ameriškim veleposlaništvom.

V Indoneziji že več dni poteka iskanje preživelih v ruševinah porušenega internata. Po zadnjih podatkih je umrlo 14 ljudi, 49 pa jih še vedno pogrešajo. Reševalci so omejili uporabo težke mehanizacije, da ne bi poškodovali morebitnih preživelih.

Intendant dunajskih Festwochen, Milo Rau, je v odprtem pismu pozval k »odporu proti vojnim zločinom v Gazi«. Pismo je bilo objavljeno na več evropskih medijskih straneh, ne pa tudi v nemško govorečem prostoru. Rau poudarja, da je treba spregovoriti o dogajanju v svetu in ne ostati tiho.

Afganistanski zunanji minister talibanov, Amir Khan Muttaqi, je ta teden obiskal Indijo, kar je prvi obisk visokega predstavnika talibanov v Indiji od njihove vrnitve na oblast leta 2021. Obisk je bil omogočen začasni ukinitvi prepovedi potovanja s strani odbora Varnostnega sveta ZN. Med obiskom sta strani razpravljali o trgovini prek pristanišča Chabahar in meje Wagah.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Bencinska črpalka Asda na Škotskem je bila zaprta v znak protesta proti domnevni ugrabitvi aktivistov na krovu Globalne Flotile Sumud. Podjetje Asda se je opravičilo za nenapovedano pro-palestinsko protestno zaprtje trgovine in bencinske črpalke na otoku Skye, ki je bilo izvedeno v 'solidarnosti z ljudmi Palestine'.

V Maroku so se protesti, ki jih vodijo mladi, zaostrili v nasilne spopade s policijo. V mestu Leqliaa so varnostne sile streljale na protestnike, pri čemer so umrle najmanj tri osebe. Protesti, ki trajajo že peti dan, so povzročili smrt najmanj dveh ljudi, poroča iranska tiskovna agencija Mehr News.

Poleg predstavitve non-paperja v Bruslju, v katerem sta Andrija Nikolić in Ivan Vuković opozorila na demokratično nazadovanje Črne gore, je Vladimir Bečić obiskal Berane in izpostavil pomembnost svobode. Milan Jovanović iz Debunk.org je opozoril na pomanjkanje enotnosti institucij pri soočanju s hibridnimi grožnjami. DPS pa je pozvala Ivana Ivanovića, naj pri omembi povezav s kriminalom začne pri poslancih PES.

Protesti proti izraelski zaustavitvi flotile pomoči za Gazo so se razširili po Evropi, Južni Ameriki in drugod. V Ženevi je bilo v spopadih s policijo ranjenih pet policistov. Metropolitanska policija je pozvala k odpovedi ali preložitvi načrtovanih protestov v podporo Palestini zaradi napada na sinagogo v Manchestru. Izraelska kolesarska ekipa Israel-Premier Tech se je zaradi strahu pred protesti umaknila s treh dirk v Italiji.

Izrael je prestregel flotilo Global Sumud. V Italiji so izbruhnili spontani protesti, za danes pa je napovedana splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski protest. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med propalestinskim protestom. Prestrezanje flotile je sprožilo globalno ogorčenje, protesti so potekali v več italijanskih mestih, grški sindikat PAME pa je pozval k protestom. V Španiji so študenti protestirali v 35 mestih proti izraelskim dejanjem v Gazi in napadu na flotilo.

V Kuala Lumpurju se je zbralo več tisoč Malezijcev pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike na protestnem shodu 'Himpunan Sumud Flotilla'. Protestirali so proti izraelski blokadi misije Global Sumud Flotilla (GSF). Skupina Harimau Malaya, znana tudi kot Malayan Ultras, je prav tako sodelovala na protestu. Protestniki so predložili memorandum z zahtevami glede Palestine in pozvali k izpustitvi prostovoljcev GSF.

Izraelci so na protestih izrazili mešane občutke glede potencialnega dogovora s Hamasom, ki bi lahko vključeval prekinitev ognja in izmenjavo talcev, pri čemer so mnogi hvaležni predsedniku Trumpu. Hkrati so ostali previdni, da bi dogovor lahko propadel. Premier Netanyahu je zatrdil, da so diplomatski in vojaški pritiski prisilili Hamas, da se strinja z izpustitvijo talcev.

Strokovnjaki Združenih narodov so pozvali vlado nikaragovskega predsednika Daniela Ortege, naj pojasni usodo in lokacijo več kot 120 ljudi, za katere trdijo, da so bili prisilno izginjeni od leta 2018, ko so oblasti nasilno zatrle protivladne proteste. Poziv ZN poudarja zaskrbljenost glede človekovih pravic v Nikaragvi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi določila rekordno nizko zgornjo mejo za sprejem beguncev v tem fiskalnem letu, in sicer 7.500 ljudi. Pri tem naj bi prednost imeli beli Južnoafričani afrikanerskega porekla. Načrtovana omejitev pomeni strm padec v primerjavi s 125.000, ki jih je določila prejšnja administracija.

Ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o obisku Južne Koreje konec tega meseca, tik pred vrhom APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation). Viri blizu dogajanja navajajo, da bi Trump lahko obiskal Gyeongju v provinci Severni Gyeongsang, kjer bo potekal vrh APEC. Kljub temu pa udeležba ameriškega predsednika na samem vrhu ostaja malo verjetna. Obstajajo ugibanja, da bi Trump lahko pred vrhom APEC izvedel dvostranska srečanja z voditelji Južne Koreje in Kitajske.

Kljub nominacijam za Nobelovo nagrado za mir, strokovnjaki menijo, da je malo verjetno, da jo bo ameriški predsednik Donald Trump prejel. Priznanje naj bi bilo bolj verjetno podeljeno kandidatom, ki delujejo bolj diskretno in se posvečajo pozabljenim konfliktom po svetu. Objava nagrajencev se bo začela v ponedeljek z nagrado za medicino, nagrada za mir pa bo znana v petek.

Hamas se je strinjal z načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prekinitev ognja v Gazi in izpustitev izraelskih talcev. Izrael se je odzval s pripravami na »takojšnjo izvedbo« prve faze načrta. Trump je pozval Izrael, naj ustavi bombardiranje Gaze, da bi omogočil izpustitev talcev. Hamas je izrazil pripravljenost na takojšnja pogajanja za izpustitev talcev in končanje vojne. Palestinski predsednik Abbas je izpostavil kritičnost trenutnega procesa za ustanovitev neodvisne palestinske države. Indijski premier Modi je pozdravil Trumpov načrt kot pomemben korak naprej.

Indijski premier Narendra Modi je izrazil podporo mirovnemu načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, označil ga je za 'pomemben korak' k rešitvi konflikta. Modi je pozdravil Trumpovo vodstvo v prizadevanjih za dosego napredka pri miru v Gazi.

Leqaa Kordia, palestinska aktivistka iz Zahodnega brega, je že od marca v priporu zaradi prekoračitve vizuma po udeležbi na propalestinskih protestih v ZDA. Kordia, ki je odraščala na Zahodnem bregu in ima družino v Gazi, je dejala, da se pogosto počuti nemočno, saj je še vedno zaprta, medtem ko njeni sorodniki trpijo zaradi konflikta v Gazi. Njena aretacija je bila del zatiranja propalestinskih aktivistov, ki ga je izvajala Trumpova administracija, Kordia pa je edina, ki je še vedno v zaporu.

Zvezni sodnik je sklenil, da bi lahko bila pregon Kilmarja Abrega Garcie s strani Ministrstva za pravosodje zaradi obtožb tihotapljenja ljudi nezakonito maščevanje, ker je uspešno tožil Trumpovo administracijo.

Trumpova administracija je ponudila enkratno denarno pomoč v višini 2.500 dolarjev mladoletnikom brez spremstva, starim 14 let ali več, če se prostovoljno vrnejo v svoje matične države. Pobuda naj bi se sprva začela s 17-letniki.

Mark Brnović, nekdanji kandidat za ameriškega ambasadorja v Srbiji, je za beograjski Kurir izjavil, da za umik svoje kandidature krivi "birokrate globoke države".

Zbor agencije ZN za civilno letalstvo je zaključil z obsodbo Rusije zaradi motenj kritičnih satelitskih navigacijskih sistemov, ki po mnenju delegatov kršijo mednarodna pravila. Rusiji očitajo nedavne incidente z motenjem GPS.

Osumljenec za napad na sinagogo v Manchestru, Jihad al-Shamie, je bil v času napada na prostosti s plačano varščino zaradi preiskave domnevnega posilstva. Medtem so po svetu izbruhnili protesti zaradi izraelskega prestrezanja flotilje s humanitarno pomočjo za Gazo. Protesti so potekali tudi v Londonu, Grčija pa je Izraelu izrazila diplomatsko noto zaradi izjav izraelskega ministra Itamarja Ben-Gvira o aktivistih flotilje. Več kot 400 prostovoljcev je bilo pridržanih v zaporu Ketziot v puščavi Negev.

Izraelski minister Ben Gvir je pozval k zaprtju aktivistov, ki so sodelovali v floti "Sumud", ki je plula proti Gazi, in zahteval, da se z njimi ravna kot s teroristi. Grško zunanje ministrstvo je izraelskemu veleposlaniku v Grčiji vročilo pisno noto zaradi groženj aktivistom. Združeni narodi medtem opozarjajo, da v južni Gazi ni varnih območij za Palestince, ki so prisiljeni zapustiti mesto Gaza, in opisujejo razmere za matere in novorojenčke kot grozljive.

Policija v Manchestru je objavila izjavo glede oseb, aretiranih po smrtonosnem napadu na sinagogo. Protiteroristična policija ima več časa za zaslišanje šestih osumljencev, aretiranih zaradi suma pripravljanja terorističnih dejanj v povezavi z napadom.

Spremembe desetletja starih mednarodnih zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so stopile v veljavo 19. septembra. Nov pandemski sporazum, sprejet maja, bo odprt za podpis po dogovoru o dostopu do patogenov in delitvi koristi, ki naj bi bil dosežen prihodnje leto. Profesor Ramesh Thakur opozarja, da ti sporazumi utrjujejo moč strokovnjakov za Covid na svetovni ravni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil pričakovanje, da bo poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Antonia Guterresa o stanju na Kosovu in Metohiji, ki bo obravnavano 21. oktobra, delno objektivno. Vučić meni, da poročilo ne bo celovito zajelo vseh vidikov upravljanja Albina Kurtija, vendar bo kljub temu pomembno.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da je za uspeh prizadevanj za mir na Bližnjem vzhodu ključnega pomena prekinitev izraelskih napadov. Pogovor, ki ga je zahtevala ameriška stran, je vključeval tudi razpravo o dvostranskih odnosih med državama. Erdogan je izrazil, da Turčija pozdravlja prizadevanja Združenih držav Amerike za mir v regiji.

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan se je na zahtevo ameriškega predsednika Donalda Trumpa po telefonu pogovarjal o dvostranskih odnosih med državama in o razmerah v Gazi. Predsednikova pisarna je sporočila, da si Turčija prizadeva za mir in stabilnost v celotni regiji.

Na Poljskem se odvijajo razprave o ideologiji banderizma in njenih posledicah za odnose med Poljsko in Ukrajino. Karol Nawrocki je predložil novelo zakona o IPN in kazenskega zakonika, ki prepoveduje "propagiranje ideologije banderizma in zanikanje volinskega zločina", kar je sprožilo vprašanja o smiselnosti tega ukrepa. Članek na myslpolska.info pa omenja "rydzykowe maskiranje banderizma" in navaja primer proukrajinske propagande, ki jo izvajajo posamezniki kot so Paweł Kowal, Małgorzata Gosiewska in Sławomir Sierakowski.

Kubansko ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo izjavo, v kateri obtožuje Združene države Amerike, da stopnjujejo dejanja, ki naj bi upravičila vojaško agresijo proti Venezueli. Kuba trdi, da so izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa "pretekst" za vojaško posredovanje.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne namerava vezati svoje prihodnosti na Ukrajino in ponovil svoje nasprotovanje integraciji Kijeva z zahodnimi bloki. Orban je poudaril, da Madžari ne želijo biti v Evropski uniji skupaj z Ukrajinci, saj naj bi bila usoda Ukrajincev, da živijo ob Rusiji in so nenehno v vojni z Rusi. Dodal je, da bi sprejem Ukrajine v EU pomenil vojno z Rusijo.

V Bruslju so prejšnji teden ob avtocesti našli obešenega 29-letnega moškega, ki je bil identificiran kot albanski tihotapec kokaina. Po poročanju albanskih medijev naj bi bil moški ugrabljen, usmrčen in nato obešen na prometni znak kot opozorilo. Primer preiskujejo belgijske oblasti.

Izraelska vojska je prestregla zadnjo ladjo flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze. Po svetu so izbruhnili protesti, tudi v Nigeriji, kjer so muslimani protestirali proti izraelskemu napadu na flotilo Global Samud. V Nikoziji so potekali protesti pred predsedniško palačo in zunanjim ministrstvom. Britanska vlada je izkoristila umore v sinagogi v Manchestru za napad na protestnike proti genocidu. Trump je Hamasu postavil rok do nedelje zvečer, da sprejme njegov mirovni načrt za Gazo, sicer grozi z ostrimi posledicami. V Italiji je potekala splošna stavka, na kateri se je zbralo več kot dva milijona ljudi v podporo prebivalcem Gaze. Grčija je protestirala zaradi izjav izraelskega ministra, ki je pozval k aretaciji aktivistov, grška delegacija pa je obiskala priprte Grke iz flotile.

V Gruziji so se okrepili protivladni protesti pred lokalnimi volitvami. Opozicijski voditelji so pozvali k velikim protestom in bojkotu volitev, kar je razkrilo razdeljenost v opoziciji. Policija je preprečila poskus vdora protestnikov v predsedniško palačo. Gibanje je sledilo lokalnim volitvam, ki jih je del opozicije bojkotiral. V ZDA pa so številne skupine pozvale republikanske voditelje v Arizoni, da kaznujejo poslanca Johna Gillettea zaradi groženj z usmrtitvijo demokratske kongresnice.

Iran in Rusija sta ponovila zavrnitev poteze evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, pri čemer sta poudarila, da je ta korak nezakonit. Iranski veleposlanik v Rusiji, Kazem Jalali, je izjavil, da so Evropejci spremenili mehanizem "snapback" v orodje za nagrajevanje Združenih držav, ki so prve kršile JCPOA (skupni celoviti akcijski načrt). Iranski veleposlanik v Moskvi se je sestal s Sergejem Rjabkovom, kjer sta ponovno poudarila, da njuni državi zavračata dejanje treh evropskih držav glede vračanja sankcij proti Teheranu.

Na letališču Orio al Serio v Bergamu v Italiji so aretirali 46-letno Romunko, ki je poskušala pretihotapiti skoraj 1,4 kilograma drog. Cariniki so ugotovili, da je imela v želodcu 120 kapsul s prepovedanimi substancami. Ženska se je vračala iz Belgije.

V Gazi so z veseljem sprejeli stavke in proteste v italijanskih mestih, ki so blokirali obvoznice v Milanu in Rimu ter zasedli letališča. Pionati je izjavil, da Flotilla 4 ni namenjena Mattarelli, Meloni, Papežu ali zaščitniku. Senator Verini je kritiziral blokade v Italiji, ker naj bi škodovale pravičnemu cilju, Malan pa je trdil, da protesti niso izraz solidarnosti z Gazo, temveč nasprotovanje italijanski vladi. Rim se je pripravljal na nov dan napetosti in motenj. Rimljani so bili ujeti v prometu zaradi shodov propalestinskih protestnikov in stavk, zaradi česar so številni zamudili zdravstvene preglede.

Izrael je deportiral 137 aktivistov, ki so bili pridržani zaradi sodelovanja v flotilji, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo. Med deportiranimi so bili tudi turški državljani in državljani ZDA, ki so prispeli v Istanbul.

Izraelska vojska je ustavila flotiljo ladij s pomočjo, namenjeno Gazi, kar je sprožilo proteste po svetu. Med aretiranimi aktivisti je tudi Luksemburžanka Nora Rosa Fellens Huberty. Hkrati je prišlo na dan puščanje e-pošte, ki razkriva prizadevanja direktorice Oracle za "vgradnjo ljubezni do Izraela" v ameriško kulturo preko TikToka. Združeni arabski emirati pa naj bi gradili baze za nadzor nad Adenskim zalivom in poglabljali strateške vezi z Izraelom.

Romunski predsednik Nicușor Dan je voditeljem Evropske unije v Københavnu predstavil 25-stranski dokument, ki dokazuje vpletenost Rusije v romunske predsedniške volitve prejšnje leto. Poročilo vsebuje dokaze o uporabi dezinformacijske infrastrukture, ki jo je koordinirala Ruska federacija že od leta 2022, z namenom ustvarjanja protisistemske percepcije in vplivanja na volitve leta 2024.

Izraelske vojaške sile so prestregle tudi zadnjo ladjo humanitarne flotile, ki je poskušala dostaviti pomoč v oblegani Pojas Gaze in prebiti izraelsko pomorsko blokado. Aktivisti so potrdili, da je izraelska mornarica prestregla zadnji brod Globalne flotile Sumud (GFS).

Evangeličanska cerkev v Nemčiji (EKD) je ob drugi obletnici Hamasovega masakra v Izraelu pozvala k nasprotovanju antisemitizmu in sovraštvu do muslimanov. Poudarili so, da kritike vladnih potez ne smejo preiti v verbalno ali fizično nasilje. EKD želi spodbuditi enotnost in preprečiti, da bi konflikt v Gazi postal izgovor za izključevanje.

Vrhovno sodišče ZDA je znova dovolilo administraciji Donalda Trumpa, da odpravi začasno zaščito pred deportacijo za približno 300.000 venezuelskih migrantov. Sodišče je izdalo nujni odlok, s katerim je zadržalo odločitev nižjega sodišča v Kaliforniji, ki je sprva nasprotovala odpravi zaščite. Odločitev vrhovnega sodišča odpira možnost, da bodo venezuelski migranti izgubili zaščito pred deportacijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na srečanju z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Zagrebu poudaril, da Hrvaška močno podpira širitev Evropske unije na države jugovzhodne Evrope, zlasti na Bosno in Hercegovino, kjer so Hrvati konstitutiven narod. Plenković je dodal, da morajo vse države v regiji izpolnjevati kriterije in se uskladiti s politikami Unije, pri čemer je Hrvaška pripravljena pomagati kandidatkam pri reformah na poti v EU.

Igor Grosu, vodja stranke PAS in predsednik parlamenta Republike Moldavije, je med obiskom v Bukarešti opozoril, da se Moskva ne bo sprijaznila z izgubo vpliva v regiji. Poudaril je, da bo Rusija nadaljevala s prizadevanji za destabilizacijo, pri čemer bo kot glavno orožje uporabljala dezinformacije in propagando. Grosu je prepričan, da bo Kremelj iskal nove načine za uveljavljanje svojih interesov v Moldaviji.

Po Evropi so izbruhnili protesti v podporo Gazi, potem ko je bila blokirana pomorska flota, namenjena dostavi pomoči. V Ženevi je policija uporabila solzivec in vodne topove proti protestnikom. Tisoči so se zbrali v Španiji, Italiji, na Irskem, v Franciji, Nemčiji in Švici. V Glasgowu so prav tako potekali protesti zaradi izraelskega prestrezanja flote Global Sumud. V Bruslju se je zbralo približno 200.000 ljudi, ki so zahtevali konec genocida v Gazi.

Dokumentarni film Barryja Avricha, 'The Road Between Us', obravnava napade na Izrael 7. oktobra 2023 skozi perspektivo ene izraelske družine. Film prikazuje njihov boj za preživetje in ponuja osebni pogled na dogodke.

Izraelske oblasti so 473 aktivistov flotilje Global Sumud, ki so bili aretirani med plovbo proti Gazi, premestile v zapor Saharonim v puščavi Negev na jugu Izraela. Aktiviste so aretirali, ker so poskušali prebiti blokado Gaze. Večina pridržanih je bila prepeljana z avtobusi iz Ashdoda v Saharonim, kjer se bodo začeli migracijski postopki.

Ena od dveh žrtev terorističnega napada na sinagogo v Manchestru je bila po poročanju več virov, vključno z Daily Mail, ustreljena s strani policije, ki je poskušala nevtralizirati napadalca Jihadi al Shamieja. Policija je torej nenamerno ustrelila enega od dveh moških, ki sta umrla v četrtkovem napadu.

Po Evropi so se okrepili propalestinski protesti, na katerih je sodelovalo na stotisoče ljudi. Protesti so potekali v Barceloni in Madridu, kjer so izražali podporo Palestincem v Gazi. Hamas je sporočil, da pogojno sprejema del Trumpovega mirovnega načrta, ki vključuje izpustitev talcev in predajo uprave nad Gazo.

Na Nizozemskem je protest proti migracijam prerasel v nasilje, pri čemer so bili poškodovani policisti in novinarji, ocenjena škoda pa znaša 90.000 €. Vlada načrtuje strožji zakon o državljanstvu, imigracijska služba pa izraža zaskrbljenost zaradi vpliva novih zakonov o azilu. Medtem je Nizozemska bližje vzpostavitvi "tranzitnega centra" za neuspešne prosilce za azil v Ugandi. V južni Mehiki pa je več sto migrantov začelo protestni pohod, s katerim želijo legalizirati svoj status in najti več priložnosti za delo.

Finsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so vsaj nekatere finske državljane, ki so poskušali priti v Gazo, premestili v priporni center v južnem Izraelu. Do petkovega jutra ministrstvo še ni uspelo vzpostaviti stika z njimi.

Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar je izjavil, da se 20-točkovni načrt za Gazo, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump, ne ujema s predlogom, ki so ga pripravile države z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Dar je v parlamentu poudaril, da so bile v načrtu narejene spremembe in da načrt ni njihov. Kljub temu je poudaril, da v tej zadevi ni prostora za politiziranje.

Mathilde Panot, poslanka, je pozvala k izgonu izraelskega veleposlanika iz Francije, potem ko je izraelska mornarica prestregla flotiljo, ki je plula proti Gazi. Njena zahteva je sledila aretaciji francoskih državljanov, vključno s parlamentarci, med operacijo. Izjava je sprožila ogorčene odzive na družbenem omrežju X.

Grška sindikalna zveza PAME je pozvala k protestom zaradi izraelskega napada na flotiljo za Gazo. V 35 španskih mestih so študenti protestirali proti izraelskim dejanjem v Gazi in napadu na flotiljo, zahtevajo pa tudi prekinitev vseh vezi z Izraelom. Enajst grških članov flotilje je v izraelskem priporu začelo gladovno stavko. V Tuniziji so se spominjali izraelskega napada pred 40 leti, ki je povezal njihovo usodo s Palestinci. V Torinu so propalestinski študenti blokirali cesto v znak protesta.

V Južni Koreji se nadaljujejo protesti proti Kitajski, pri čemer kitajsko veleposlaništvo opozarja svoje državljane na previdnost zaradi porasta "skrajno desnih" protikitajskih protestov v Seulu. Sodišče v Seulu je razsodilo, da je poskus policije, da bi utišala protest proti Kitajski komunistični partiji, nezakonit. Protesti, ki trajajo že mesece, vključujejo stotine protestnikov in slogane, kot je "Kitajska ven".

V Chicagu so agentje ICE bili napadeni, pri čemer je ena ženska ranila vozilo organov pregona, na kar so agentje odgovorili s streljanjem. Zaradi naraščajočih napetosti je Donald Trump odobril napotitev Nacionalne garde v Chicago. Guverner Kalifornije je sporočil, da Trump v Oregon pošilja 300 pripadnikov Nacionalne garde iz Kalifornije.

Indija je na Združenih narodih ostro kritizirala Pakistan zaradi hinavščine glede človekovih pravic, poudarjajoč njegovo preganjanje manjšin in podporo terorizmu. Indijski diplomati so pakistanske trditve označili za propagando, izpostavili nedavne smrti civilistov v Khyber Pakhtunkhwa in opozorili na zatočišča za teroriste v Pakistanu. Indija je poudarila, da je "globoko ironično", da država z zgodovino kršenja pravic predava drugim o človekovih pravicah.

V Maroku so se protesti proti vladi stopnjevali, pri čemer so varnostne sile ubile tri ljudi. Vlada je obljubila, da bo obravnavala pritožbe, ki so podžgale proteste mladih. Policija je sporočila, da so oboroženi najstniški izgredniki vdrli v javne zgradbe in motili javni red. V Azad Džamu in Kašmirju (AJK) so protesti postali smrtonosni, umrli so trije policisti in šest civilistov, na stotine je bilo ranjenih. Protesti so potekali že tretji dan, Neelum Bridge se je spremenil v bojišče, trgovine so bile zaprte, ceste blokirane in telefonske povezave prekinjene. Vlada je ponudila pogovore in trdila, da obvladuje 90 % območja JKJA.

Članki obravnavajo različne teme. Prvi članek govori o tem, kako nogometna kluba Zrinjski in Shkendija, kljub temu da se ne bosta pomerila v konferenčni ligi, povezuje zgodovina mest Mostar in Tetovo. Drugi članek se osredotoča na afriški izziv tradicionalni Mercatorjevi kartografiji. Tretji članek poroča o nasprotovanju v Italiji glede podelitve ključev mesta Sassari doktorici Albanese zaradi njenih izjav o policiji. Zadnji članek pa obravnava volitve na Češkem in poziv predsednika Pavla k ohranjanju proevropske usmeritve države pred ruskim vplivom.

V Maroku so protesti mladih postali smrtonosni, policija je streljala na demonstrante, prišlo je do smrtnih žrtev. Proteste organizira kolektiv GenZ 212, ki zahteva odstop vlade. Protesti so se začeli sredi septembra zaradi smrti osmih nosečnic. V Novem Sadu so Zbori občanov protestirali pred Skupščino mesta, zahtevajo razpis volitev za krajevne skupnosti.

Romunsko zunanje ministrstvo je zavrnilo izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina o domnevnih manipulacijah na romunskih volitvah in poudarilo, da ne bo sprejemalo lekcij o demokraciji iz Moskve. Ministrstvo je Rusijo obtožilo vmešavanja v volilne procese v Romuniji in Moldaviji, pri čemer se je sklicevalo na Putinove izjave na forumu Valdai, ki so obravnavale razveljavljene predsedniške volitve v Romuniji.

Potniki Flotilje Sumud, ki so jih odpeljali v Izrael, se soočajo z deportacijo. Italijanski sindikati so napovedali blokade v odgovor na izraelsko prestrezanje flotilje. V Karačiju je civilna družba protestirala proti pridržanju pakistanskih aktivistov na krovu Flotilje Sumud Gaza in zahtevala njihovo izpustitev. Napad na flotiljo je sprožil množične proteste.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je pozval Severno Korejo, naj razmisli o ponovni vzpostavitvi srečanj družin, ki so bile ločene med korejsko vojno (1950–1953). Lee je to predlagal kot del humanitarnih ukrepov med državama. Zadnja srečanja so potekala avgusta 2018.

Po napadu na sinagogo v Manchestru, v katerem sta umrli dve osebi in tri so bile ranjene, je britanska policija priznala, da je po nesreči ustrelila eno od žrtev, ki je umrla, ter ranila še eno osebo. Združeno kraljestvo je v stanju visoke pripravljenosti, Francija pa krepi varnost judovskih skupnosti.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Aliyev je poslal čestitki predsedniku Nemčije Frank-Walterju Steinmeierju in predsedniku Južne Koreje Lee Jae Myungu ob državnem prazniku slednje. V pismu Steinmeierju je Aliyev poudaril, da je Nemčija pomemben partner za Azerbajdžan in da državi pripisujeta velik pomen celovitemu razvoju dvostranskih odnosov.

Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so izraelske oblasti izpustile štiri italijanske parlamentarce – Marca Croattija, Annaliso Corrado, Artura Scotta in Benedetto Scuderi – ki so bili del Flotille in so jih pridržali med približevanjem obali Gaze. Italijanski ambasador v Izraelu je potrdil, da s parlamentarci ni bilo grdo ravnano. Medtem se zadnja ladja, Marinette, kljub opozorilom Tel Aviva še naprej usmerja proti Gazi.

Predsednik Tunizije, Kais Saied, je odredil intenzivne diplomatske napore za zagotovitev vrnitve tunizijskih državljanov, ki so sodelovali v flotilji Soumoud in jih zadržujejo izraelske okupacijske sile. Saied je poudaril nujnost pospešitve postopkov za vrnitev Tunizijcev, ki jih je pridržal Izrael.

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo zaradi podpore Rusiji in priznanja zasedenih ukrajinskih ozemelj. Rusija je izvedla največji napad na ukrajinsko plinsko infrastrukturo od začetka vojne, pri čemer so bili prizadeti objekti Naftogasa v Harkovski in Poltavski oblasti. Ukrajinski droni so napadli kemični obrat Azot v ruskem Permskem okraju, kar je začasno prekinilo proizvodnjo.

V Lizboni se je zbralo več kot tisoč protestnikov, ki so zahtevali izpustitev portugalskih državljanov, ki jih je v sredo pridržal Izrael. Protest je organiziralo gibanje Solidarnost s Palestino, začel pa se je pred izraelskim veleposlaništvom. Protestniki so vihteli palestinske zastave in nosili transparente, izražajoč podporo Palestini.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil optimizem glede rešitve bližnjevzhodnega problema, pri čemer je poudaril, da se zdi rešitev zelo blizu. Izjavil je, da bi lahko z dogovorom v Gazi dosegli popoln mir na Bližnjem vzhodu, kar bi predstavljalo izjemen uspeh.

Ameriško zunanje ministrstvo bo povečalo število zaposlenih na določenih ameriških veleposlaništvih in konzulatih po svetu. Razlog je pričakovano veliko povečanje števila vlog za vizume nogometnih navijačev, ki želijo prihodnje leto obiskati tekme svetovnega prvenstva v Združenih državah. Napovedali so, da bodo v "izbrane države" poslali dodatne konzularne uradnike za obravnavo zahtevkov za vizumske razgovore.

Britanska policija je napad pred sinagogo v Manchestru, ki se je zgodil na Jom Kipur, najpomembnejši judovski praznik, označila za terorističnega. Napadalec je najprej z avtomobilom, nato pa še z nožem napadel vernike, ki so se zbirali pred sinagogo. V napadu sta umrli dve osebi, štiri so bile ranjene, od tega tri huje. Policija je napadalca ubila in aretirala še tri osebe, osumljene pomoči pri napadu. Identiteta napadalca je bila objavljena.

Vladimir Putin je odgovoril Donaldu Trumpu na njegovo izjavo, da je Rusija "tiger iz papirja", in dejal, da je morda uporabil ta izraz ironično. Namignil je tudi, da bi lahko bil NATO prav tako "tiger iz papirja". Ponovno je izrazil podporo Trumpovemu mirovnemu načrtu za Bližnji vzhod.

Albanski premier Edi Rama in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se na srečanju v Köbenhavnu posmehovala nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi njegovih napačnih trditev o posredovanju pri mirovnem sporazumu med Albanijo in Azerbajdžanom. Rama je sarkastično predlagal, da bi Macron čestital Albaniji in Azerbajdžanu za 'mirovni sporazum', ki ga je Trump nekoč trdil, da ga je dosegel. Trump je namreč večkrat zamenjal Armenijo z Albanijo, kar je postalo vir zabave za evropske voditelje. Rama je s tem zasenčil dogajanje na vrhu Evropske politične skupnosti.

Pakistanska ljudska stranka (PPP) je branila program BISP kot preizkušen način za pomoč ob poplavah, medtem ko je kritizirala oster ton med PPP in PML-N. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je ukazal zatrtje protikitajskih protestov v Seulu, saj naj bi ti škodovali nacionalni podobi z rasističnim sovražnim govorom. Ron Paul je kritiziral tiste, ki so proteste 6. januarja označili za državni udar. V Maroku so potekali množični protesti zaradi porabe javnih sredstev za gradnjo stadionov za svetovno prvenstvo v nogometu 2030, medtem ko se razmere v zdravstvu, izobraževanju in zaposlovanju slabšajo. Na Japonskem se soočajo z naraščajočim protitujstvom in vzponom politikov, ki izražajo tovrstna stališča, medtem ko država doživlja demografsko krizo. V ZDA pozivajo k robustni debati in ne vladnim ukrepom, potem ko so umori konservativnega voditelja Charlieja Kirka in demokratskih zakonodajalcev sprožili pozive k nasilju.

Grenlandski premier je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju z Evropsko unijo v luči ozemeljskih teženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poudaril je, da Grenland ponuja številne priložnosti za razvoj in da si želi okrepiti sodelovanje z EU.

Rusija bo izkoristila svoje predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov, da bi odprla vprašanje vrnitve k Daytonskemu sporazumu o Bosni in Hercegovini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril pomen tega sporazuma.

Policija je identificirala žrtvi terorističnega napada na sinagogo v Manchestru. Umrla sta Adrian Daulby, star 53 let, in Melvin Cravitz, star 66 let, oba iz Crumpsalla. Po napadu so svetniki držali minuto molka. Tri osebe so še vedno v bolnišnici v resnem stanju.

Španija je prepovedala ZDA uporabo španskih baz za transport orožja v Izrael, s čimer protestira proti vojni v Gazi. Španski premier Pedro Sanchez je vojno označil za iztrebljanje 'nezaščitenega ljudstva'. Medtem je izteklo elektronsko sporočilo razkrilo, da si izvršna direktorica Oracle, Safra Catz, prizadeva 'vgraditi ljubezen in spoštovanje do Izraela v ameriško kulturo', Oracle pa naj bi prevzel nadzor nad TikTokovim algoritmom.

Visoki kitajski diplomat v Hongkongu je opozoril novega ameriškega generalnega konzula pred vmešavanjem v notranje zadeve ozemlja. Cui Jianchun, komisar hongkonškega urada kitajskega zunanjega ministrstva, se je sestal z ameriško predstavnico in ji predstavil štiri rdeče črte, kar poudarja napetosti med Pekingom in Washingtonom.

Pred štiridesetimi leti so izraelska bojna letala napadla sedež Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) blizu tunizijske prestolnice. Ta dogodek še danes vpliva na dojemanje Izraela v Tuniziji in služi kot povezava s Palestinci v dvoletni vojni v Gazi.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je na srečanju z irskim premierjem Mihalom Martinom ob robu vrha Evropske politične skupnosti poudaril zavezanost Črne gore Evropski uniji kot "delovni akciji". Izrazil je hvaležnost Irski za podporo širitveni politiki EU in evropski poti Črne gore, ki si prizadeva postati 28. članica. Milatović je pozval politične akterje v Črni gori k večji odgovornosti, kar so evropski voditelji pozitivno sprejeli. V Temišvaru je potekal samit mest, ki je poudaril pomen lokalnih skupnosti v procesu širitve EU.

Donald Trump je uradno izjavil, da so ZDA v "ne-mednarodnem oboroženem konfliktu" z narkokarteli in jih označil za nezakonite borce. Bela hiša je kartel označila za teroristične organizacije. ZDA so že izvedle vojaške napade na domnevne kartele v Karibih, pri čemer je bilo ubitih 17 ljudi. Trumpova administracija je o tem obvestila kongres in navedla pravno utemeljitev za svoje ukrepanje.

Po prestrezanju humanitarne flotilje Global Sumud, namenjene Gazi, so se okrepili protesti in odzivi. V Italiji so sindikati pozvali k splošni stavki v znak solidarnosti s flotiljo. Aktivisti, med njimi Greta Thunberg, so dejali, da je Izrael prestregel ladje, ki so poskušale dostaviti humanitarno pomoč in protestirati proti izraelski vojni. Izrael pa je bil obtožen širjenja propagande in celo izmišljevanja povezav med flotiljo in Hamasom. Pojavili so se tudi načrti Donalda Trumpa za Gazo, ki so bili označeni za "kolonialno razmišljanje".

Po protestih v Pakistanu zasedenem Kašmirju (POK) je pakistanska vlada sprejela vse zahteve protestnikov, vključno s sodno preiskavo smrti protestnikov in izpustitvijo aretiranih. Visoka delegacija je odpotovala v Azad Jammu in Kašmir (AJK) na pogovore. Pakistanska ljudska stranka (PPP) je obsodila nasilje nad protestniki v AJK. Indija je ostro obsodila "zatiralski pristop" in kršitve človekovih pravic s strani Pakistana v POK.

Iran je obsodil izjavo skupine G7 o iranskem jedrskem programu in jo označil za zavajajočo ter izkrivljanje resničnosti. Iranski uradni predstavniki so poudarili, da izjava G7 podpira ponovno uvedbo sankcij ZN, ki so bile že odpravljene.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je pozval Izrael k takojšnji izpustitvi južnoafriških aktivistov, ki so jih pridržale izraelske oborožene sile med prestrezanjem flotilje Global Sumud, ki je bila namenjena v Gazo. Med pridržanimi je tudi vnuk Nelsona Mandele, Mandla Mandela. Ramaphosa je poudaril, da je Izrael kršil odločbo ICJ, ki zahteva neoviran pretok humanitarne pomoči.

Po prestrezanju flotilje Global Sumud, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo, so v Italiji potekale splošne stavke, v več evropskih mestih pa so izbruhnili protesti. Izraelske sile so prestregle ladje, tudi tisto, na kateri je bila Greta Thunberg, in z vodnimi topovi napadle protestnike. Aktiviste so pridržali in odpeljali na neznane lokacije. Protesti so potekali tudi v Kopenhagnu, kjer so demonstranti izražali nasprotovanje izraelskim dejanjem.

Policija je napad pred sinagogo v Manchestru označila za teroristično dejanje. Identificirali so žrtvi napada kot Adrijana Dolbija (53) in Melvina Kravica (66). V preiskavi je šokanten obrat, saj obstaja možnost, da je eno od žrtev ubil policijski strel. Aretirane so bile še tri osebe. Policija je poostrila varnostne ukrepe v bližini judovskih objektov v Londonu in obljubila boj proti antisemitizmu.