Zunanji minister Turčije, Hakan Fidan, bo jutri odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil srečanja, posvečenega razpravi o situaciji v Gazi. Srečanje bo gostila Francija.

Španska aktivistka Reyes Rigo, ki je bila aretirana med plovbo s flotiljo Global Sumud proti Gazi, ostaja pridržana v Izraelu. Rigo je bila zadržana zaradi domnevnega napada na izraelsko uradnico. Sodišče je podaljšalo njeno pridržanje do 10. oktobra, čeprav je sodnik izrazil željo po njeni vrnitvi v Španijo. Kljub deportacijam drugih članov flotilje je Rigo ena od šestih, ki so še vedno v izraelskem zaporu Ketziot.

Somalija je s podporo Združenih narodov ponovno prevzela upravljanje svojih obveznosti na področju človekovih pravic, ki jih ni imela od leta 1993. Svet ZN za človekove pravice je uradno sprejel resolucijo, ki Somaliji omogoča samostojno upravljanje na tem področju.

Egiptovski predsednik Abdel-Fattah al-Sisi je izjavil, da so pogajanja o mirovnem načrtu za Gazo zelo spodbudna. Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da so strani blizu dogovoru o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom. Hamas sicer ostaja tiho glede klavzule o razorožitvi v mirovnem načrtu, ki ga je predlagal Donald Trump.

Lennart Monterlos, 19-letni Franco-Nemec, ki je bil od junija priprt v Iranu, je bil izpuščen. Njegovi starši so izrazili olajšanje ob njegovi vrnitvi. Monterlos, dijak iz Besançona, naj bi se v četrtek vrnil v Francijo. Izpustitev je potrdilo Ministrstvo za zunanje zadeve.

V Nigeriji je prva dama, senatorka Oluremi Tinubu, uradno sprožila nacionalno kampanjo cepljenja proti ošpicam in rdečkam. Kampanja naj bi zaščitila milijone otrok pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Minister za izobraževanje je opozoril na sankcije za tiste, ki bi sabotirali kampanjo. Ooni (tradicionalni vladar) je dejal, da je rdečke zamenjal za nagrado, sultan pa je pozval k promociji kampanje, ne k uporabi sile.

Izraelska vojska je prestregla flotiljo devetih ladij, ki so poskušale prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, in pridržala več aktivistov. V Atenah so potekali obsežni propalestinski protesti, v Seattlu pa so dijaki protestirali ob drugi obletnici napada na Izrael 7. oktobra. Od začetka izraelskega povračilnega vojskovanja je bilo ubitih več kot 67.000 Palestincev.

Afganistanski zunanji minister Amir Khan Muttaqi je prispel v New Delhi na šestdnevni obisk. Med obiskom se bo sestal z indijskim zunanjim ministrom S Jaishankarjem in svetovalcem za nacionalno varnost Ajitom Dovalom. Glavna tema pogovorov bo krepitev gospodarskih vezi in regionalna varnost. Obisk je prvi obisk visokega predstavnika talibanskega režima v Indiji po prevzemu oblasti leta 2021, ki traja pet ali šest dni.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil pripravljen prisostvovati vrhu ASEAN v Maleziji kasneje ta mesec, če bo lahko vodil slovesno podpisovanje mirovnega sporazuma med Tajsko in Kambodžo. Tajska poudarja, da so poteze Kambodže ključne za mir, ne Trumpovo posredovanje. Cilj Trumpovega prizadevanja je očitno tudi izključitev Kitajske iz tega procesa.

Šest mehiških državljanov, ki jih je Izrael pridržal, ker so poskušali z ladjo s humanitarno pomočjo priti v Gazo, se je vrnilo v Mehiko in prispelo na mednarodno letališče v Mexico Cityju (AICM). Sprejeli so jih družinski člani, prijatelji in zunanji minister Juan Ramón de la Fuente. Po izpustitvi so zahtevali svobodo za Palestino in poudarili, da bi morala humanitarna pomoč priti v Gazo.

Švicarski Zvezni svet je podaljšal status zaščite S za ukrajinske begunce do marca 2027. Hkrati pa je omejil dostop do tega statusa le na tiste Ukrajince, ki prihajajo z območij, kjer potekajo aktivni boji. Zvezni svet bo ponovno ocenil status, če se bo situacija v Ukrajini dolgoročno izboljšala. Novo odločitev predvideva različen pristop do beguncev glede na regijo njihovega izvora.

Ruski uradniki so izjavili, da se je "zagon", ki je nastal po srečanju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, "zelo izčrpal". Omenjena dinamika naj bi bila namenjena končanju vojne v Ukrajini, vendar naj bi Trump v zadnjih tednih zaostril svoj diskurz proti Moskvi.

Policija v Gujaratu je sporočila, da so ukrajinske sile zajele njihovega prebivalca Majotija Sahila Mohammeda Husseina, ki se je boril na strani Rusije. Hussein je odšel v Rusijo na študij, a se je kasneje pridružil ruski vojski, da bi se izognil zaporu zaradi obtožb povezanih z mamili.

Kitajska je ostro obsodila tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, ker naj bi se 'prostituiral' tujim silam, potem ko je v intervjuju pohvalil nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kitajska vlada je dejala, da si Lai prizadeva pridobiti naklonjenost tujcev, vendar so njegovi načrti obsojeni na neuspeh. Kitajska je poudarila, da so prizadevanja za neodvisnost s pomočjo tujih sil obsojena na neuspeh.

Predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş je ostro obsodil Izrael zaradi aretacije treh turških poslancev in 21 turških državljanov, ki so bili del Flote svobode, namenjene preboju blokade Gaze. Kurtulmuş je zahteval takojšnjo izpustitev prijetih in poudaril, da bi moral Izrael »strezniti se«.

Poslanci AfD (Alternativa za Nemčijo) iz dežele Saška-Anhalt so se udeležili proslave ob rojstnem dnevu ruskega predsednika Vladimirja Putina na ruski ambasadi v Berlinu, kar je sprožilo ostre kritike drugih političnih strank. Medtem ko AfD ne vidi težav v tem, ostale frakcije ostro obsojajo to potezo.

Poveljnik Islamske revolucionarne garde (IRGC) generalmajor Mohammad Pakpour je opozoril, da bo Iran odločno in uničujoče odgovoril na vsako napačno presojo tujih sil v Perzijskem zalivu, Hormuški ožini ali na iranskih otokih. Poudaril je, da bo vsak sovražni korak doletela takojšnja in obžalovanja vredna reakcija Irana.

V Vatikanu naj bi prišlo do nesoglasij med Izraelom in Svetim sedežem zaradi stališč glede izraelsko-palestinskega konflikta. Medtem je v Italiji matemetik Piergiorgio Odifreddi sprožil ogorčenje z izjavo, da je 7. oktober, dan napada Hamasa na Izrael, "dan palestinskega odpora". Njegova izjava je razjezila voditelja Davida Parenza v oddaji L'aria che tira na La7. Vzporedno s tem politični predstavniki pozivajo levo usmerjene stranke, naj se distancirajo od antisemitskih izjav in dejanj, ki so se pojavili v zadnjih dneh.

Guverner Jakarte, Pramono Anung, je prepovedal udeležbo izraelskim športnikom na svetovnem prvenstvu v gimnastiki, ki bo potekalo v Džakarti oktobra 2025. Anung je pojasnil, da bi udeležba izraelskih športnikov lahko sprožila jezo javnosti, glede na stališče Indonezije do dogajanja v Gazi, ki ga je predstavil predsednik Prabowo v ZN. Dodal je, da ne vidi koristi od izdaje vizumov izraelskim športnikom.

Komisija za pravo, politične zadeve, zunanje odnose in obrambo republike Severni Ciper je sprejela predlog za rešitev ciprskega vprašanja z dvema državama. Generalni sekretar Stranke nacionalne enotnosti, Oğuzhan Hasipoğlu, je poudaril, da ta odločitev odraža voljo ciprskega turškega ljudstva za rešitev z dvema državama. Predlog, ki ga je sprejela komisija, bo poslan v glasovanje Generalni skupščini.

V Arnhemu so propalestinski aktivisti organizirali protest z baklami in ognjemetom, v Londonu pa je potekala tiha procesija. V Sarajevu načrtujejo protest prihodnje leto. Policija v Sydneyju je poskušala preprečiti propalestinski pohod. Protesti so potekali tudi v Evropi, vključno z Amsterdamom, kjer je 250.000 ljudi zahtevalo konec podpore Izraelu s strani nizozemske vlade. Škotski rektor je posvaril protestnike pred opravičevanjem nasilja nad nedolžnimi. Med protesti so propalestinski študenti vzklikali antisemitske slogane, laburistična ministrica pa se je na televiziji soočila z vprašanji o antisemitizmu protestov.

Kitajska ambasada v Gambiji je uradno začela ponujati konzularne vizumske storitve, kar olajšuje potovanje Gambijcem na Kitajsko. Prej so morali Gambijci za pridobitev kitajskega vizuma potovati v Dakar v Senegalu. Novi sistem omogoča vložitev vlog neposredno na ambasadi, kar je precejšnja olajšava in krepi že tako dobre odnose med državama.

Egipčanski predsednik Abdelfatah al Sisi je pohvalil pogajanja med Izraelom in Hamasom v Egiptu in povabil Donalda Trumpa, da prisostvuje podpisu morebitnega sporazuma o koncu vojne v Gazi. Donald Trump je dejal, da obstaja velika verjetnost za mirovni dogovor v Gazi. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je izjavil, da bodo druge arabske države podpisale mirovne sporazume z Izraelom, če se bo vojna v Gazi končala.

Papež Leo se je na srečanju z ameriškimi škofi in socialnimi delavci v Vatikanu izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave imigrantov pod strogimi imigracijskimi politikami predsednika Trumpa. Papež je prejel pisma imigrantov, ki opisujejo strah pred deportacijo. Hkrati se pričakuje, da se bo nekdanji direktor FBI James Comey na sodišču izrekel za nedolžnega v primeru, ki ga je sprožilo ministrstvo za pravosodje zaradi suma laganja kongresu.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Španska stranka Podemos je po ostrih kritikah napovedala, da bo podprla vladni odlok o embargu na orožje Izraelu, čeprav ga označuje za nezadostnega in 'lažnega'. Podemos je sprva nasprotoval ukrepu, vendar so se odločili, da ne bodo ovirali njegovega sprejetja v kongresu, da ne bi bili izgovor za neukrepanje socialistične stranke PSOE. Kljub podpori Podemos še naprej poziva vlado, naj umakne ta odlok in predloži resničen embargo.

Mandla Mandela, vnuk pokojnega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele, se je vrnil v Johannesburg po tem, ko so ga izraelske oblasti pridržale in deportirale. Mandela je bil del flotile, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Po prihodu v Južno Afriko je izrazil obžalovanje nad ravnanjem Izraela, a hkrati poudaril, da se to ne more primerjati s trpljenjem Palestincev.

Po pozivu sestre Freide Parton k molitvi za Dolly, zaradi njenega poslabšujočega se zdravja in 'zdravstvenih izzivov', je Dolly Parton zanikala govorice o smrtni nevarnosti in zatrdila, da 'še ni mrtva'. Freida je pojasnila, da ni želela nikogar prestrašiti s svojim pozivom k molitvi. Dolly naj se ne bi počutila najbolje.

Češka aktivistka Šárka Přikrylová, ki je bila del flotile za Gazo, je v sredo prispela v Prago, kjer jo je pričakalo deset podpornikov s palestinskimi zastavami in transparenti. Aktivistka je dejala, da so jo medtem, ko je bila v izraelskem priporu, podvrgli psihološkemu mučenju. Ob prihodu je dejala, da je bila na vsaki ladji humanitarna pomoč.

Malezijska policija je sprejela vse potrebne priprave za zagotovitev mirnega in varnega poteka shoda »Himpunan Solidariti Bersama Gaza« v dvorani Axiata Arena v Bukit Jalilu. Pričakujejo več kot 10.000 udeležencev. Zaradi shoda bo danes postaja Bukit Jalil obratovala podaljšano, do 00.30.

Poslanska skupina Zeleno-levog fronta (ZLF) je srbski skupščini predložila predlog resolucije o razmerah v Gazi in uvedbi omejevalnih ukrepov Srbije proti Izraelu. Predsednika Srbije Aleksandra Vučića obtožujejo, da z izvozom orožja v Izrael kupuje tujo podporo.

Mauro Corona je razburil Bianco Berlinguer z izjavami o Ilaria Salis. Prokuratura v Pavii je zanikala izjave Massima Lovatija glede umora Chiare Poggi in jih označila za neresnične. Filozofinja Donatella Di Cesare ni dosegla pričakovanega uspeha na regionalnih volitvah v Kalabriji. Pojavile so se informacije o tajnih dejanjih v Sempiju, odvetnik družine Poggi pa je prijavil mater.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije, da bi se nekatere odločitve v Evropski uniji sprejemale s kvalificirano večino in ne soglasno. Po Milanovićevih besedah mora vsaka sprememba soglasnosti temeljiti na spremembah temeljnih pogodb. Medtem pa je Slovenija sprejela odločitev o sankcijah proti Izraelu, s čimer želi opozoriti na pomembnost mednarodnega prava in ga uveljaviti v praksi.

Demokratska stranka v Združenih državah Amerike je obtožila predsednika Donalda Trumpa in državnega sekretarja Marca Rubia, da s svojimi potezami glede Venezuele spodbujata k vojni in si prizadevata za spremembo režima. Demokrati so poudarili, da si ameriško ljudstvo ne želi nove vojne in da kongres ne sme dovoliti, da bi katerikoli predsednik začel vojno.

V Bostonu so aretirali moškega zaradi napada na policista med protestom. V Nijmegenu na Nizozemskem je policija aretirala 23 protestnikov, ki so sodelovali v protestu na Univerzi Radboud v podporo Palestini. Na Novi Zelandiji so aretirali protestnike pred kongresnim centrom v Christchurchu. Identificirali so še dva osumljenca v povezavi s protestom, ki se je zgodil 4. oktobra.

Premier Burkina Fasa, Rimtalba Jean Emmanuel Ouédraogo, je 7. oktobra 2025 obiskal mesto pokola v taborišču Thiaroye v Senegalu. V spremstvu senegalskega premierja Ousmana Sonka in nigrskega premierja Alija Lamine Zeineja je Ouédraogo počastil spomin na afriške strelce, ki jih je francoska vojska ubila leta 1944, ker so zahtevali plačilo. Obisk je poudaril pomen ohranjanja spomina na te dogodke.

Izraelska vojska je prestregla novo flotiljo, ki je poskušala dostaviti humanitarno pomoč Gazi in s tem prebiti izraelsko blokado. Aretirali so aktiviste na krovu osmih oziroma devetih plovil, odvisno od poročila. Med aretiranimi je tudi nekdanja belgijska ministrica Bénédicte Linard. Incident se je zgodil v času mednarodnega ogorčenja zaradi ravnanja z aktivisti na prejšnjih plovilih, namenjenih Gazi. Izraelski minister je kritiziral Greto Thunberg zaradi fotografije s talcem.

Senator John Fetterman (D-PA) je izrazil kritike do protizraelskih protestnikov, ker niso pozvali Hamasa, naj sprejme mirovni načrt, ki ga je predlagal nekdanji predsednik Donald Trump za območje Gaze. Fetterman je poudaril, da se mora vojna končati in pohvalil Trumpov načrt, hkrati pa kritiziral protestnike, da ne podpirajo te rešitve.

Šestnajst irskih državljanov, ki jih je Izrael pridržal na ladji s pomočjo za Gazo, se je odpravilo na pot domov. Prijetje aktivistov je sprožilo proteste po vsem svetu. Medtem pa je naftni tanker, znan po dostavljanju nafte v Izrael, zapustil Turčijo. Čeprav cilj tankerja ni znan, podatki kažejo, da sta bili njegovi zadnji dve poti v Izrael. Zaradi tega so potekali protesti pred turškim veleposlaništvom v Londonu.

Objavljeni so bili podatki o mednarodnih protestih od oktobra 2023 do septembra 2025, ki razkrivajo države z največjo aktivnostjo. Britanski premier je pozval študente, naj ustavijo propalestinske proteste in se spomnijo napadov 7. oktobra. Izrael je deportiral aktiviste, ki so sodelovali v flotili pomoči za Gazo, med njimi tudi Greto Thunberg. V Evropi so izbruhnili protesti zaradi izraelskega prestrezanja flotile, ki je plula iz Barcelone s pomočjo za Gazo. Donald Trump je delil slike protestov v Tel Avivu, medtem ko potekajo pogovori o prekinitvi ognja v Gazi.

Turško zunanje ministrstvo je ostro obsodilo izraelski napad na Floto svobode, ki je plula proti Gazi z namenom prebiti blokado. Ministrstvo je dejanje označilo za piratstvo, ki ga je izvedla vlada Benjamina Netanjahuja. Turčija vztraja, da je izraelska blokada Gaze nezakonita in nečloveška.

Romunska zunanja ministrica Oana Țoiu se je v Washingtonu srečala z ameriškim državnim sekretarjem Marco Rubiom. Srečanje predstavlja prvo visoko srečanje med Romunijo in administracijo predsednika Trumpa. Ministrica Țoiu in sekretar Rubio sta opravila uradne politične in diplomatske pogovore.

Belgijska vlada razmišlja o gradnji ali najemu zaporov v tujini, predvidoma na Kosovu in v Albaniji, da bi rešila problem prenatrpanosti v belgijskih zaporih. Ministrici za pravosodje Annelies Verlinden in za migracije Annelies Van Bossuyt sta začeli tridnevno misijo, da bi ocenili politično pripravljenost na Kosovu.

Švedska aktivistka Greta Thunberg je izjavila, da so jo med pridržanjem v Izraelu mučili. Trdi, da so bile tudi druge osebe, aretirane v povezavi s flotilo Sumud, ki je prevažala pomoč v Gazo, izpostavljene podobnim nečloveškim ravnanjem. Aktivisti, ki so sodelovali v flotili, so poročali o slabem ravnanju in mučenju v izraelskih zaporih.

Čeprav je Donald Trump večkrat izrazil željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in jo aktivno iskal, ukrajinski poslanci niso zbrali dovolj glasov za njegovo nominacijo. Kljub temu je prejem nagrade še vedno mogoč, saj ga je več vlad že javno podprlo. Svetovalec Valentin Naumescu je poudaril, da bi bile argumente za Trumpovo nagrado trdne.

Iran je poklical na zagovor odposlance držav članic Evropske unije v Teheranu zaradi protesta proti "intervencionističnim" izjavam bloka o spornih otokih v Hormuški ožini in iranskem jedrskem programu. Iransko zunanje ministrstvo je izrazilo nestrinjanje s skupno izjavo Evropske unije in Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki jo je označilo za neutemeljeno in pristransko.

Stranka PTI je izrazila zaskrbljenost, ker naj bi Imrana Khana premestili iz zapora Adiala na neznano lokacijo, kar naj bi mu preprečilo dostop do družine in odvetnikov. Podkanclerka Univerze Oxford je branila politiko raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI) sredi spora glede študenta, ki je proslavljal poskus atentata na aktivista Charlieja Kirka. Navijač Salford Cityja je kritiziral Garyja Nevilla zaradi izjave o "jezni, srednjeveški belcih".

Španska aktivistka z Majorke, Reyes Rigo, je bila identificirana kot zadnja članica Global Sumud Flotilla s španskim državljanstvom, ki je še vedno pridržana v Izraelu. Izraelske oblasti jo obtožujejo ugriza paznice med zdravstvenimi preiskavami. Hkrati ameriški mediji ne poročajo o množičnih protestih v Italiji zaradi dogajanja v Gazi, ki so za dva tedna ohromili celotno državo.

Protesti, načrtovani ob obletnici napadov 7. oktobra, so sprožili val ogorčenja. V Veliki Britaniji jih označujejo kot žalitev za Jude in Palestince, saj naj bi gradili svobodo na masakru mirovnih aktivistov. V Avstraliji pa judovske skupine pozivajo k prepovedi protestov pred operno hišo v Sydneyju, češ da ti protesti podžigajo antisemitizem in nasilje.

V Christchurchu na Novi Zelandiji je skupina pro-palestinskih protestnikov protestirala pred vrhom vesoljske industrije v Te Pae. Med protestom je policija aretirala 22 ljudi. Protestniki so se zbrali z transparenti in izražali svoje nasprotovanje vrhu.

Jordi Coronas, mestni svetnik Esquerra Republicana v Barceloni, je opisal, kako je izraelska vojska napadla njegovo ladjo, in svoje izkušnje v izraelskem zaporu sredi puščave, kjer naj bi prejeli nečloveško obravnavo. Medtem pa je župan Madrida, Almeida, ukazal odstranitev propalestinskih plakatov, ki jih je Más Madrid namestil na občinsko stavbo, češ da spodbujajo napetosti. Prav tako je Almeida odstranil palestinske zastave iz soseske Malasaña, vendar so jih prebivalci ponovno namestili.

Sojenje proti dvema domnevnim kitajskim vohunoma v Združenem kraljestvu je propadlo, ker vlada ni želela uradno označiti Kitajske za grožnjo nacionalni varnosti. Vodstvo tožilstva (CPS) je izrazilo razočaranje in krivdo pripisalo vladi, ker ni zagotovila potrebnih izjav prič, ki bi potrdile ogrožajočo naravo kitajskega režima. Časopisi poročajo o obtožbah, da je Kitajska dobila 'prosto pot'.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je danes v Beogradu sprejel akreditivna pisma več novoimenovanih ambasadorjev. Slovesnost je potekala v Palati Srbija z začetkom ob 10. uri.

Po porušenju stavbe v gradnji v središču Madrida so našli trupla vseh štirih pogrešanih delavcev. Reševalne ekipe so zaključile iskanje v ulici Hileras.

Nekdanji nogometni zvezdnik Herschel Walker je bil potrjen s strani ameriškega senata za veleposlanika ZDA na Bahamih. Walker, čigar kandidatura za senat v Georgii leta 2022 je bila burna, bo zasedel mesto, ki je bilo prazno že 15 let. Potrditev je bila izvedena kljub njegovi prejšnji politični neizkušenosti in kontroverznosti.

Ameriški senat je potrdil imenovanje Anjanija Sinha, ortopedskega kirurga iz Floride, za ameriškega veleposlanika v Singapurju. Potrditev je prišla kljub njegovemu slabemu nastopu na zaslišanju. Sinha je bil imenovan s strani predsednika Donalda Trumpa. Senat je v sklopu 'en bloc' glasovanja potrdil tudi več drugih kandidatov, ključnih za Trumpovo azijsko diplomacijo. Med njimi je Sergio Gor, ki bo postal veleposlanik.

Nigerijska senata je sprejela predlog zakona, ki predvideva 10-letno prepoved izdaje mednarodnih potnih listov Nigerijcem, ki so bili v tujini obsojeni zaradi kaznivih dejanj. Predlog zakona, ki ga je predložil senator Abubakar Bello, želi spremeniti zakon o potnih listih in uvesti stroge kazni za odvračanje od kriminalnih aktivnosti.

V Burkini Faso je vojaška hunta aretirala osem članov nevladne humanitarne organizacije, med katerimi so en Čeh in dva Francoza. Vsi so obtoženi vohunjenja in izdaje zaradi nepovoljenega zbiranja varnostnih informacij. Češko ministrstvo je že stopilo v stik z družino aretiranega državljana.

Senat Združenih držav Amerike je potrdil Leah Campos za novo ambasadorko ZDA v Dominikanski republiki. Camposova je bila nominirana decembra 2024 s strani takratnega novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa in je tretja ženska na tem položaju. Kongresnik Adriano Espaillat je izrazil zadovoljstvo nad njeno potrditvijo, saj pričakuje okrepitev odnosov med državama.

Iran je zavrnil opozorila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja glede iranskega raketnega programa, označil pa jih je za izmišljena. Netanjahu je namreč trdil, da Iran razvija rakete, ki lahko dosežejo ameriška mesta. Iranski zunanji minister je dejal, da je Netanjahu lagal o ambicijah Teherana, da bi Združene države Amerike dosegel s svojimi raketami, da bi Washington prevaral v nov napad.

Richard Tice, namestnik vodje stranke Reform UK, je ZN obtožil širjenja laži glede mednarodne krize lakote v Gazi, po opravljenem ogledu meje območja. V Pakistanu so se medtem osredotočili na diplomatska prizadevanja v povezavi z dogodki na Bližnjem vzhodu, kjer so potekale razprave o Hamasu, Izraelu in mirovnem načrtu.

Kolesarska ekipa Israel Premier Tech spreminja svojo identiteto in se odmika od izraelske nacionalne pripadnosti zaradi pritiskov in skrbi glede varnosti po protestih na dirkah, kot je Vuelta a España. Poleg tega je imenovanje Davida Zinija za novega vodjo izraelske varnostne službe Shin Bet sprožilo zaskrbljenost v izraelski obveščevalni skupnosti in med zavezniki. Medtem pa je naftni tanker, znan po dobavi nafte Izraelu, zapustil Turčijo, vendar njegova naslednja destinacija ni znana.

Protesti v podporo Palestini so sprožili različne odzive. V Hyderabadu so pozivali k bojkotu Izraela, medtem ko je kolesarska ekipa Israel Premier Tech zaradi protestov in izključitve iz dogodkov spremenila ime. Prav tako sta dva sponzorja zahtevala spremembo imena. V Združenem kraljestvu so po aretacijah podpornikov skupine Palestine Action razširili policijska pooblastila za omejevanje protestov.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je preko družbenih omrežij odgovoril na obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa. Erakči je poudaril, da Iran nikoli ni želel jedrskega orožja in zavrnil obtožbe o proizvodnji le-tega. Izpostavil je, da bi morali ZDA rešitve iskati preko pogajanj in se izogniti napačnim kalkulacijam. Opozoril je na vpliv Izraela na Trumpovo odločitev o napadu na Iran.

Greta Thunberg in 170 pro-palestinskih protestnikov s 'Flotilje svobode' so bili deportirani iz Izraela. V Italiji so potekali množični protesti in splošna stavka proti vojni v Gazi. V Tel Avivu je več tisoč Izraelcev protestiralo proti vojni v Gazi, zahtevajoč dogovor in vrnitev vseh talcev. Keir Starmer je obsodil odločitev izraelskega ministra, da v Izrael povabi Tommyja Robinsona.

Zaradi protestov v podporo Palestini se je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech odločila, da bo s prihodnjo sezono iz svojega imena odstranila besedo "Izrael". Medtem pa je Sir Keir Starmer obsodil načrte za pro-palestinske proteste na obletnico napadov Hamasa na Izrael, ki jih je označil za "ne-britanske". V Južni Aziji so potekale mobilizacije v znak solidarnosti s Palestino, s čimer so obeležili dve leti izraelskega genocida v Gazi. Obenem so se začeli mirovni pogovori o Gazi, medtem ko so po svetu potekale komemoracije ob obletnici napadov 7. oktobra in demonstracije v podporo Palestincem.

Veleposlaništvo Venezuele v Panami je uradno objavilo ponovno aktivacijo konzularnih storitev po večletni delni prekinitvi. Venezuelanski državljani lahko od 6. oktobra 2025 ponovno obiščejo diplomatsko predstavništvo v glavnem mestu Paname. Ponovna aktivacija vključuje obnovo potnih listov in druge postopke, s čimer naj bi se izboljšalo upravljanje z upravnimi zadevami in zagotovila učinkovitejša pomoč uporabnikom.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v nedavni analizi del odgovornosti za rusko invazijo na Ukrajino pripisala Poljski in baltskim državam. Po njenem mnenju je njihov odpor prispeval k odločitvi Rusije za invazijo. Te države so se na izjave Merkelove odzvale z ogorčenjem, jo obtožile ponarejanja zgodovine in sledenja kremeljski propagandi.

Ruski veleposlanik se je na povabilo stranke BSW udeležil srečanja v parlamentu v Potsdamu, kjer je izrazil zadovoljstvo in dejal, da se počuti 'kot doma' in 'med prijatelji'. Njegov obisk je sprožil precejšnje razburjenje, saj je veleposlanik izrazil stališča o vojni v Ukrajini.

Izrael naj bi večkrat zavrnil dovoljenje za prenos inkubatorjev iz evakuirane bolnišnice v severni Gazi, kar je po navedbah predstavnika agencije ZN za otroke povečalo pritisk na preobremenjene bolnišnice na jugu, kjer si novorojenčki zdaj delijo maske s kisikom. Zaradi blokade opreme se v bolnišnicah soočajo s pomanjkanjem, kar ogroža življenja nedonošenčkov.

Italijanska, španska in belgijska policija so razbile mednarodno mrežo tatov iz Vzhodne Evrope, ki je krala luksuzne avtomobile in jih tihotapila v Dubaj za preprodajo. Med aretiranimi so tudi romunski državljani. V preiskavi je sodeloval tudi romunski Urad za preiskovanje organiziranega kriminala in terorizma (DIICOT).

Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da ameriški predsednik Donald Trump morda še ni opustil svoje ideje o nakupu Grenlandije, čeprav se ta tema trenutno ne pojavlja v javnih izjavah Bele hiše. Frederiksen je to izjavila ob odprtju parlamenta v Kopenhagnu, pri čemer meni, da interes Združenih držav Amerike za to avtonomno dansko ozemlje še vedno obstaja.

Čad je prekinil mandat neprofitni organizaciji African Parks, ki je povezana s princem Harryjem, za upravljanje divjih rezervatov. Kot razlog navajajo nezadostno prizadevanje organizacije za preprečevanje krivolova in nespoštljiv odnos. African Parks se na obtožbe še ni odzval.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da Rusija ni dolžna plačati odškodnine vdovi nizozemskega snemalca Stana Storimansa, ki je umrl avgusta 2008 zaradi ruske raketne napada v Gruziji. Sodišče je ugotovilo, da je Rusija bila malomarna pri preiskovanju smrti Storimansa, kar predstavlja kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar to ne pomeni, da je Rusija dolžna plačati materialno odškodnino. Sodišče ni sprejelo stališča glede vprašanja krivde, o čemer bo odločalo drugo sodišče. Določilo je, da mora Rusija plačati odškodnino za nematerialno škodo.

Po incidentu v mednarodnih vodah, kjer jih je napadla in pridržala izraelska vojska, se je 14 oz. 15 turških aktivistov, ki so bili del flote Küresel Sumud, vrnilo v Istanbul s Turkish Airlines (THY). Aktivisti so prispeli na istanbulsko letališče.

V Izraelu so se ob obletnici napada pod vodstvom Hamasa začeli protesti pred domovi ministrov in poslancev, kjer so demonstranti zahtevali odgovornost vlade in ukrepanje za izpogajanje dogovora o talcih. Medtem pa se je Pakistan znašel v središču pozornosti na dogodkih Združenih narodov zaradi razprav o bližnjevzhodni krizi, zlasti glede Hamasa in Izraela.

Predsednik portugalskega parlamenta, Aguiar-Branco, je zavrnil očitke, da je molčal glede prijetja štirih Portugalcev, ki so bili del flotilje, namenjene v Gazo. Poudaril je, da je v zadevi dvakrat javno nastopil in institucionalno ukrepal, ter pozval k previdnosti in pospešitvi deportacije prijetih državljanov.

Po delnem zrušenju stavbe v gradnji v središču Madrida službe za reševanje iščejo štiri pogrešane delavce. Potrjeno je, da so bili trije delavci ranjeni.

Sirski zunanji minister Esad Hasan Šejbani je prispel v Turčijo na delovni obisk. Namen obiska ni bil podrobneje specificiran, vendar gre za pomemben dogodek v diplomatskih odnosih med državama.

Vatikan je potrdil, da bo papež Leo XIV. naslednji mesec obiskal Turčijo in Libanon. Obisk bo njegov prvi mednarodni obisk kot papeža in bo namenjen predvsem miru na Bližnjem vzhodu, srečanju s političnimi voditelji in krepitvi dialoga med kristjani in muslimani.

Perujski škof Siro Kispe Lopez je odstopil s svojega položaja po preiskavi Vatikana, ki je potrdila obtožbe, da je imel 17 ljubic, med njimi tudi redovnico. Škandal je izbruhnil, ko so nekatere od žensk izvedele druga za drugo, kar je vodilo v odkrit spor in razkrilo celotno afero. Škof je odstopil papežu Lavu XIV.

Vladimir Putin je svoj 73. rojstni dan preživel delovno, sprejemal je telefonske klice tujih voditeljev. Narendra Modi mu je čestital in izrazil veselje ob prihajajočem vrhu v Indiji. Recep Tayyip Erdoğan se je s Putinom pogovarjal o dvostranskih odnosih ter regionalnih in globalnih vprašanjih. Kassym-Jomart Tokayev je prav tako opravil telefonski pogovor s Putinom.

Albansko Ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve je ostro obsodilo izjave srbskega zunanjega ministrstva o etničnem čiščenju Srbov v Kosovu in jih označilo za poskus izkrivljanja zgodovine in ustvarjanja negativne slike prihodnosti regije. Albanska vlada je poudarila, da se zgodovine ne da spreminjati z retoriko in da je treba preteklost ohranjati v spominu z odgovornostjo.

Vodja komunikacij pri turškem predsedniku, Burhanettin Duran, je izjavil, da je dogajanje v Gazi sistematični genocid in okupacija. Duran je obsodil mednarodno skupnost zaradi molka ob izraelskih napadih in genocidu v Gazi, pri čemer je dejal, da je to sramotno za mednarodni red ter pravne in človeške vrednote.

Evropski parlament je potrdil zakon, ki olajšuje začasno ukinitev brezvizumskega režima za države, ki predstavljajo varnostno tveganje ali kršijo človekove pravice. Sprememba zakonodaje se nanaša na državljane 61 držav, ki lahko potujejo v schengensko območje brez vizumov. Novi mehanizem naj bi okrepil zavezanost Evropske unije človekovim pravicam in mednarodnemu pravu.

Po potrditvi imunitete v Evropskem parlamentu je Ilaria Salis izrazila zadovoljstvo in poudarila, da je glasovanje zmaga za demokracijo in antifašizem. Prejela je tudi podporo kolegov, vključno z Mimmo Lucanom, ki ji je izročil šopek rož. Kljub temu so se pojavile nove kritike, pri čemer je Salis ponovno opozorila na "nove fašiste".

Izrael je izpustil petnajst tunizijskih aktivistov, ki so bili del flotilje Soumoud, namenjene Gazi. Aktivisti so na poti v Tunis, medtem ko so ob prihodu v Jordanijo nekateri potrebovali bolnišnično oskrbo. Jordanske oblasti so sprejele tunizijske udeležence konvoja na mejnem prehodu Kralj Hussein.

Nedavno spletno obnašanje bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno z deljenjem nenavadnih videoposnetkov, ustvarjenih z umetno inteligenco, je sprožilo zaskrbljenost zaradi zamegljevanja resnice in morebitnega poslabšanja njegovega mentalnega stanja. Analitiki menijo, da njegovo obnašanje kaže na težave pri jasnem razmišljanju in zmedenosti glede realnosti. Njegovo nenavadno vedenje je povzročilo razširjeno zmedenost in ugibanja o njegovem stanju.

V Londonu so britanske oblasti napovedale pooblastila za policijo za omejevanje ponavljajočih se protestov. V Avstraliji je policija pozvala sodišče, da blokira pro-palestinski pohod do operne hiše. V Bostonu so bili v nasilnih protestih ranjeni štirje policisti, 13 ljudi pa je bilo aretiranih.

V Londonu so gasilci posredovali v hotelu, ki gosti prosilce za azil, zaradi poročil o požaru. V Lehu v Ladaku potekajo protesti in aretacije zaradi zahtev po državnosti in vključitvi v Šesti seznam. V Manchesteru je napadalec na sinagogo delil videoposnetke Islamske države. Lord Frost kritizira prevelik optimizem v Konservativni stranki. Nekdanja detektivka Scotland Yarda obtožuje Metropolitansko policijo, da zavaja župana Sadiqa Khana glede obsega kriminalnih združb. V Gilgitu je preživel napad sodnik, napaden je bil tudi verski voditelj. Kemi Badenoch obsoja toleranco do radikalnega islamizma. Gary Neville krivi "jezni, srednjeveški beli moški" za delitve v britanski družbi.

Prihajajoča Evrovizija 2026 je že vnaprej predmet burnih razprav zaradi morebitne udeležbe Izraela. Medtem ko nekatere države izražajo pomisleke in nasprotovanje zaradi konflikta v Gazi, je nemški kancler Friedrich Merz odločno podprl udeležbo Izraela. Nemčija je celo napovedala bojkot tekmovanja, če bi Izrael izključili, kar je sprožilo dodatne polemike med evropskimi državami.

Katar je pozval Izrael, naj nemudoma prekine vojaške operacije v Gazi v skladu z mirovnim načrtom, ki ga je predlagal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je treba še dodelati številne podrobnosti Trumpovega načrta za območje Gaze.

Pristaniški delavci v različnih evropskih državah, med drugim tudi v državah Nata, so blokirali ladje, vključno s tistimi izraelske družbe ZIM, ki naj bi prevažale orožje, v znak protesta proti sodelovanju njihovih vlad pri domnevnem izraelskem genocidu v Gazi. Istočasno je globalna flota Sumud, ki je bila prestrežena na poti v Gazo, spodbudila svetovno zavest in proteste proti izraelskemu genocidu in blokadi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je prispel v Gabalo v Azerbajdžanu, da bi se udeležil 12. vrha Organizacije turških držav (OTS). Na vrhu je azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev nagovoril udeležence. Erdoğan je poudaril, da je Izrael največja grožnja za regijo.

V Amsterdamu se je okoli 250.000 ljudi udeležilo protesta "Rdeča linija", kjer so pozivali nizozemsko vlado, da sprejme ostrejše ukrepe proti Izraelu in pomaga ustaviti dogajanje v Gazi. V Italiji je največja organizacija delavcev razglasila splošno stavko v znak protesta proti zajetju flotile za Gazo, potekale pa so tudi burne demonstracije proti Izraelu.

Turški predsednik Erdoğan in ruski predsednik Putin sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o razmerah v Gazi in Ukrajini. Poleg tega sta se dotaknila dvostranskega sodelovanja ter regionalnih in globalnih vprašanj.

Sonia Mejri bo postala prva Francozinja, ki ji bodo sodili za genocid. Obtožena je, da je s svojim nekdanjim možem spomladi 2015 v Siriji zasužnjila jazidsko najstnico. Mejri je obtožena zločina proti človečnosti in ji grozi dosmrtna zaporna kazen.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj kovinsko-organskih struktur. Nobelov odbor na Švedskem je objavil imena nagrajencev.

Po zmagi proevropske stranke PAS v Moldaviji je Aleksander Dugin, znan kot "Putinov ideolog", zagrozil državi z vojno. Dugin ocenjuje, da so pro-ruske sile v Moldaviji, vključno z blokom "Victoria" Ilana Šora in PSRM Igorja Dodona, šibke in so izgubile boj proti proevropski formaciji. Dugin poziva k radikalnim pro-ruskim spremembam in grozi z nadaljnjimi konflikti.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir-Saeid Iravani, je obsodil agresivna dejanja ZDA in Izraela proti Iranu in njegovim jedrskim objektom kot očitne kršitve Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Poudaril je, da intervencionistična politika določenih sil povzroča izjemno resne razmere v Zahodni Aziji. Iravani je pozval k globalni pozornosti na te razmere in izraelske agresije označil za kršitve mednarodnega humanitarnega prava.

Donald Trump je Greto Thunberg označil za 'težavno', 'otročjo' in 'povzročiteljico težav' ter ji svetoval, naj poišče pomoč zaradi težav z obvladovanjem jeze.

V Veliki Britaniji so propalestinski protestniki prekinili delovanje postaje Kings Cross in zavrnili pozive k ustavitvi demonstracij na obletnico napadov 7. oktobra. Na Novi Zelandiji so protestniki zmerjali osebje zunanjega ministra z morilci. V Berlinu je policija prepovedala protest in nato posredovala proti protestnikom, posnetki pa prikazujejo policijsko nasilje. Britanski premier Starmer razmišlja o strožjem policijskem nadzoru nad vzkliki na propalestinskih protestih.

V Appletonu so protestirali proti dveletnemu domnevnemu genocidu v Gazi. Medtem so pristaniški delavci v državah članicah Nata protestirali proti domnevnemu izraelskemu genocidu v Gazi z blokado ladij, ki naj bi prevažale orožje v Evropo. Protestniki opozarjajo na domnevno vpletenost vlad njihovih držav v dogajanje.

V Evropi poteka razprava o zakonu "Chat Control" za boj proti otroški pornografiji, ki ogroža šifriranje aplikacij, kot sta Signal in WhatsApp. V Italiji se pripravlja proračun, ki namenja več sredstev vojski na račun socialnega varstva, zdravstva in izobraževanja. V Mehiki pa zakonodajalci predlagajo do šest let zapora za ustvarjanje in deljenje memov, nalepk in deepfake videoposnetkov brez dovoljenja.

Južnokorejski predsednik Lee je napovedal ostre ukrepe proti rasno motiviranim protikitajskim protestom, ki so se okrepili z vzponom skrajno desničarskih sentimentov na družbenih omrežjih. Kitajsko veleposlaništvo v Seulu je izrazilo obžalovanje zaradi širjenja dezinformacij s strani nekaterih južnokorejskih politikov. Medtem je kitajski premier Li Qiang obiskal Severno Korejo, kar je najvišji obisk kitajskega voditelja po letu 2019, da bi se udeležil obeležitve 80. obletnice ustanovitve vladajoče stranke.

V Evropi se krepijo pro-palestinski protesti, ki odražajo naraščajočo izolacijo Izraela v zahodnem javnem mnenju. Keir Starmer je pozval pro-palestinske protestnike, naj ne udeležujejo demonstracij 7. oktobra. Kolesarska ekipa Israel-Premier Tech bo zaradi protestov spremenila svojo izraelsko identiteto. Greta Thunberg je bila med 171 aktivisti, ki so bili deportirani iz Izraela po neuspešni protizraelski propagandni akciji. V Bologni so prepovedali pro-palestinsko demonstracijo zaradi nevarnosti nemirov.

Maroko se sooča z obsežnimi protesti, ki jih vodi generacija Z, ki zahteva socialno pravičnost, osnovne pravice in izboljšanje javnih storitev. Protesti, ki so se začeli jeseni 2025, so se razširili v večja mesta, kot je Casablanca, in vključujejo zahteve po boljšem zdravstvenem varstvu, izobraževanju in boju proti korupciji. Žal so se protesti sprevrgli v spopade, v katerih so bili trije ljudje ubiti, na stotine pa ranjenih ali aretiranih. Protestniki zavračajo povezave s političnimi strankami, podpirajo pa jih tudi aktivisti, ki pozivajo k neposrednim pogovorom med monarhijo in mladinskim gibanjem. Kot simbol protestov se pojavlja piratska zastava iz mange "One Piece", ki predstavlja anti-establishment gibanje generacije Z po vsem svetu.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so propalestinski protestniki po vsem svetu nadaljevali z zbiranjem. V Turčiji in Džakarti so potekali protesti, na katerih so obsodili vojno v Gazi in ameriško podporo Izraelu. Študenti v Združenem kraljestvu in na Škotskem so se uprli pozivom k odpovedi protestov, medtem ko so bralci obsodili vladne omejitve protestov.

Slovenija je uvedla sankcije proti Izraelu, s čimer je pokazala odločenost pri uveljavljanju mednarodnega prava. Hrvaški predsednik Milanović pa nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije o spremembi načina glasovanja v Evropski uniji, kjer bi se namesto soglasja uporabljala kvalificirana večina. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman poziva Črno goro, da reši vsa odprta vprašanja pred vstopom v EU.

Reševalne ekipe v Sloveniji so našle truplo enega od treh hrvaških planincev, ki jih je v nedeljo odnesel plaz. Iskanje preostalih dveh planincev še poteka. V reševalni akciji je sodelovalo približno 60 ljudi, vendar je slabo vreme oviralo helikopterje pri vzletu.

Egiptovski kandidat Khaled El-Enany je bil izvoljen za novega direktorja Unesca. Prejel je 55 glasov, medtem ko je njegov tekmec iz Konga, Firmin Edouard Matoko, prejel le dva. El-Enany bo nasledil Francozinjo Audrey Azoulay na čelu organizacije Združenih narodov.

V soboto, 11. oktobra, so bili napovedani shodi po vsej Srbiji v podporo Srbom na Kosovu in Metohiji. Predsednik Vučić je napovedal organizacijo shodov na več lokacijah, medtem ko so študenti v Beogradu napovedali shod v podporo kolegom z Univerze v Prištini s sedežem v Kosovski Mitrovici.

Visoki uradniki Evropske unije so Ukrajini sporočili, da jo čaka še veliko dela pri zagotavljanju vstopa v EU, medtem ko si prizadevajo premostiti nasprotovanje Madžarske glede njene priključitve. Članek poudarja, da bo pot Ukrajine v EU težka, ne glede na to, ali Madžarska predstavlja oviro ali ne.

Združeni narodi so sporočili, da so Hutiji v Jemnu pridržali dodatnih devet uslužbencev. S tem se je število pridržanih zaposlenih ZN povečalo na 53 od leta 2021.

28-letni kanadski državljan Josiah Peter Crombie se je znašel pred sodiščem v Singapurju zaradi obtožb o verbalnem in fizičnem napadu na policiste na letališču Changi. Crombie naj bi bil vinjen, ko je žalil policiste, enega pa tudi potisnil in opraskal. Obtožen je treh kaznivih dejanj povzročitve telesnih poškodb, da bi preprečil delo policistom.

Na odprti razpravi o ženskah, miru in varnosti v Združenih narodih je indijski predstavnik Parvathaneni Harish ostro obsodil Pakistan. Izjavil je, da Pakistan izvaja »sistematični genocid« in bombardira svoje lastno ljudstvo. Harish je Pakistan tudi obtožil »zavajajoče tirade« proti Indiji.

V Združenih državah Amerike je prišlo do spora med predsednikom Trumpom in lokalnimi oblastmi, ki jih vodijo demokrati, glede uporabe Nacionalne garde v mestih, kot sta Chicago in Portland. Ta spor izpostavlja ustavne dileme glede predsedniških pristojnosti nad vojsko. Hkrati je podpredsednica Tajvana, Hsiao Bi-khim, sprejela ameriške konservativne medijske osebnosti, vključno s Sethom Sextonom, ki je intervjuval predsednika Lai Ching-teja. Lai je poudaril, da Tajvan želi ZDA pomagati postati središče umetne inteligence in da TSMC ni edino pomembno podjetje v polprevodniški industriji.

Po deportaciji Grete Thunberg in drugih aktivistov flotile Global Sumud, ki so želeli opozoriti na dogajanje v Gazi, je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech, v lasti izraelsko-kanadskega milijarderja Sylvana Adamsa, zaradi protestov napovedala preoblikovanje identitete. Aktivisti flotile so bili po poročanju ugrabljeni v mednarodnih vodah in zaprti v težkih razmerah, zaradi česar so začeli gladovno stavkati. V Bologni so oblasti prepovedale pro-palestinske demonstracije zaradi nevarnosti nemirov, po svetu pa potekajo protesti v znak solidarnosti s flotilo.

Generalni sekretar Združenih narodov je izrazil zaskrbljenost, da ženske še vedno premalokrat sodelujejo v mirovnih pogajanjih, kljub resoluciji ZN, ki že 25 let zahteva enako udeležbo žensk v prizadevanjih za mir. Obenem se povečuje spolno nasilje nad ženskami in deklicami.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslal čestitke ob rojstnem dnevu in pohvalil rusko vodstvo pri gradnji novega multipolarnega sveta. Ponovno je zatrdil, da se bo zavezništvo med državama v prihodnje zagotovo okrepilo.

V Fort Worthu v Teksasu so aretirali 23-letnega moškega zaradi umora 28-letnega indijskega študenta Chandrashekarja Poleja, ki je delal v trgovini s plinom. Osumljenec Richard Damion Florez je po streljanju pobegnil s kraja zločina. Dogodek je povzročil šok in strah v indijsko-ameriški skupnosti, ki je izrazila zaskrbljenost glede varnosti mednarodnih študentov v ZDA.

Predsednik ZDA Donald Trump razmišlja o drastičnem zmanjšanju števila beguncev, ki jih bo sprejela država v tem fiskalnem letu, morda celo na samo 7.500. Kot poročajo uradni viri, naj bi se Trump osredotočil predvsem na bele prebivalce Južne Afrike. Ta poteza bi pomenila precejšen odmik od dosedanjih praks in bi lahko imela pomembne geopolitične posledice.

Dmitrij Medvedev, podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost, je ostro kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi nedavnega odstopa francoskega premierja Sébastiena Lecornuja. Medvedev je izjavil, da Macron deluje bolj kot odvetnik Kijeva kot pa kot predsednik Francije, s čimer je izrazil nezadovoljstvo z Macronovo zunanjo politiko in podporo Ukrajini.

Kreml je pozitivno sprejel komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede predloga ruskega predsednika Vladimirja Putina o podaljšanju sporazuma Novi START o jedrski oborožitvi. Medtem pa Sergiy Solodkyy v članku na Atlantic Council trdi, da Trumpova prizadevanja za mir v Ukrajini s Kremlju prijaznimi pogoji niso uspela prepričati Putina, zato poziva k pogovoru s Putinom v jeziku moči.

Venezelski minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je izjavil, da je vrh Amerik brez Venezuele, ki ni bila povabljena na decembrsko srečanje, "nekaj drugega". Ob tem je napadel predsednika Dominikanske republike, Luisa Abinaderja, in ga označil za "mafijca", ker naj bi prejel ukaz, da Venezuelo izključi iz vrha.

Izrael je odobril repatriacijo šestih mehiških aktivistov, ki so bili pridržani, ko so poskušali dostaviti pomoč Palestincem v Gazi. Mehiško zunanje ministrstvo (SRE) je potrdilo, da so prejeli dovoljenje izraelske vlade za vrnitev aktivistov, ki so bili del flotile Sumud, ki jo je izraelska vojska prestregla približno 70 milj od obale Gaze 1. oktobra. Aktivisti so bili pridržani v centru za pridržanje Ketziot.

Kitajski premier Li Qiang bo ta teden obiskal Severno Korejo, da bi se udeležil slovesnosti ob obletnici ustanovitve vladajoče stranke. Gre za obisk na najvišji ravni od leta 2019.

Vodja organizacije Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS), Mohan Bhagwat, je izjavil, da je Pakistan-okupirani Kašmir (PoK) integralni del Indije in ga je treba vzeti nazaj, pri čemer ga je primerjal s sobo v hiši, ki jo zasedajo tujci. Bhagwatove izjave so prišle v času protestov v PoK proti pakistanski oblasti, ki izpostavljajo naraščajočo nestabilnost v regiji.

Španska aktivistka Reyes Rigo je še vedno pridržana v Izraelu. Izraelski veleposlanik v Italiji Jonathan Peled je izjavil, da namen flote ni bil dostava pomoči v Gazo. V Italiji so poročali o porastu antisemitizma od 7. oktobra.

Po svetu se vrstijo protesti in odzivi na izraelsko-palestinski konflikt. V Pakistanu so potekali množični shodi proti izraelskim vojnim zločinom v Gazi, medtem ko je v Veliki Britaniji policija dobila večja pooblastila za omejevanje protestov, kar je sprožilo kritike organizatorjev pro-palestinskih akcij. Konservativna voditeljica Kemi Badenoch je proteste označila za »karnevale sovraštva«. V ZDA so protestniki obsodili vpletenost Washingtona v »genocid« v Gazi. Medtem je senator Chris Van Hollen kritiziral komentarja Van Jonesa o Gazi. Britanski premier je pozval študente, naj prekinejo pro-palestinske proteste.

V Tuniziji so prejšnji teden aretirali hrvaškega državljana v povezavi z napadi na ladje, ki so bile del flotile za Gazo. Napadi so se zgodili 8. in 9. septembra v pristanišču Sidi Bou Said blizu glavnega mesta Tunisa.

Srbski zunanji minister Marko Đurić se je v Beogradu pogovarjal z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Bocan-Harčenkom o bilateralnem sodelovanju, regionalnih in geopolitičnih izzivih, s poudarkom na Kosovu in Metohiji ter pravicah Srbov v regiji. Lavrov se je Đuriću zahvalil za srbsko udeležbo na Interviziji. Poudarili so intenzivno sodelovanje med Srbijo in Rusijo na vseh področjih skupnega interesa.

Nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al-Asada, ki naj bi bil v izgnanstvu v Rusiji od decembra lani, so po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice (OSDH) hospitalizirali v kritičnem stanju zaradi zastrupitve. Ruski viri blizu observatorija trdijo, da ne gre za preprosto zastrupitev s hrano, temveč za namerno zastrupitev.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta v telefonskem pogovoru razpravljala o najnovejših dogodkih na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na Trumpovem načrtu za Gazo. Ponovno sta izrazila podporo pogajalski rešitvi palestinskega vprašanja.

Po vsej Evropi so potekali protesti proti izraelski vojni v Gazi, ki so v nekaterih državah privedli do zaostritve razmer in odziva oblasti. V Italiji so v Bologni prepovedali pro-palestinsko demonstracijo zaradi nevarnosti nemirov, medtem ko v Združenem kraljestvu vlada napoveduje nove ukrepe za omejitev ponavljajočih se protestov, kar je sprožilo kritike skupin za državljanske svoboščine. Na Nizozemskem se je v Amsterdamu zbralo 250.000 protestnikov, ki so pozivali k močnejšemu pritisku na Izrael. V Združenem kraljestvu se univerze pripravljajo na pro-palestinske proteste ob obletnici napadov Hamasa 7. oktobra. Na Irskem so potekali protesti v Dublinu, kjer so udeleženci pozivali k aretaciji izraelskega premierja Netanjahuja. V Severni Irski pa pozivajo k strožjemu policijskemu nadzoru protestov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bo Ukrajina postala članica Evropske unije, ne glede na stališče madžarskega premierja Viktorja Orbána. Poudaril je, da verjame, da večina Madžarov podpira vstop Ukrajine v EU. Orbán se je odzval na Zelenskijeve izjave, pri čemer podrobnosti njegovega odziva niso navedene. Zelenski je Orbána ostro kritiziral v video posnetku in ga obtožil širjenja laži o Ukrajini.

V Pakistanu bo med 13. in 19. oktobrom potekala nacionalna kampanja proti otroški paralizi, v kateri želijo cepiti 45 milijonov otrok, mlajših od pet let. Medtem pa v Belgiji pediatri in strokovnjaki, kot je Marc Van Ranst, opozarjajo na nujnost dodatnega brezplačnega cepiva proti meningitisu, saj želijo preprečiti širjenje te bolezni.

V Londonu se je kljub pozivom k preklicu zbralo na stotine ljudi na protestu proti vojni v Gazi. V Bostonu je prišlo do spopadov med policijo in pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti in aretiranih trinajst protestnikov. Keir Starmer je zagrozil z zatrtjem vzklikov na pro-palestinskih protestih v Angliji.

Nemčija je izrazila pomembnost stabilnosti v Franciji za celotno Evropo, potem ko je francoski premier odstopil. Tiskovni predstavnik nemške vlade, Stefan Kornelius, je poudaril, da je stabilna Francija ključnega pomena za evropsko stabilnost, še posebej v luči politične krize v Parizu in predstavitve nove vlade v parlamentu.

Iransko sodišče je oprostilo Franco-Nemca Lennarta Monterlosa obtožb o vohunjenju. Aretiran je bil junija med 12-dnevno izraelsko-ameriško vojno proti Iranu.

V izraelskem napadu na jugu Libanona sta bila ubita dva človeka, med drugim pomemben član Hezbolaha in njegova žena. Ubita oseba je bila tudi preživela lanskoletne eksplozije pagerjev, ki so ciljale na člane Hezbolaha. Izrael je potrdil, da je ubil pomembnega člana te libanonske islamistične skupine.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je srečal s kirgiškim zunanjim ministrom Ceenbekom Kulubajevim v Azerbajdžanu med srečanjem Sveta zunanjih ministrov Organizacije turških držav. Fidan se je udeležil srečanja v Azerbajdžanu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro napadel Evropsko unijo in jo obtožil, da je 'popustila palestinskemu terorizmu' ter postala 'šibka in nepomembna' v konfliktu v Gazi. Netanjahu je pozval Evropo, naj 'spremeni smer', saj je EU začela ustavljati dvostransko podporo Izraelu. Izrazil je tudi mnenje, da bi priznanje palestinske države pomenilo nagrajevanje terorizma.

Iran je izrazil zaskrbljenost glede možnosti, da bi ZDA zavrnile izdajo vizumov iranskim nogometašem za udeležbo na svetovnem prvenstvu leta 2026, ki bo potekalo v Združenih državah Amerike, Mehiki in Kanadi. Iranski uradniki upajo, da ameriška vlada ne bo politično vplivala na izdajo vizumov.

Člani Zelene stranke Anglije in Walesa so glasovali za predlog, ki poziva k označitvi izraelske vojske za teroristično organizacijo. Predlog poudarja, da bi se morala Velika Britanija opravičiti za Balfourjevo deklaracijo iz leta 1917. Pobudo je podprl tudi vodja stranke, Zack Polanski.

Po mesecih skoraj vsakodnevnih žrtev, ki so sledile prekinitvi premirja marca, je Gaza doživela prvo noč brez smrtonosnih izraelskih napadov. Zdravstveni in lokalni viri so potrdili, da ni bilo smrtnih žrtev. Donald Trump je pozval izraelskega premierja, naj ustavi napade, vendar je vojska nadaljevala z napadi, v katerih je bilo ubitih okoli sto ljudi. V Egiptu se začenjajo pogovori o premirju.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom o Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, ki predvideva prekinitev vojne. Trump je izrazil optimizem glede dogovora, rekoč, da Hamas sprejema pomembne stvari. Kljub temu ostajajo pomembne razlike, ki bi lahko ogrozile dogovor. Pogajanja potekajo ob drugem obletnici operacije Inundacija Al Aqsa.

V Beogradu so se zbrali protestniki pod sloganom "Lustracija - seznam obstaja". Protest se je začel pred Agencijo za preprečevanje korupcije, nadaljeval pa proti tožilstvu za organizirani kriminal.

V Združenem kraljestvu so oblasti poostrile zakonodajo glede protestov, potem ko so aretirali skoraj 500 ljudi na propalestinskih demonstracijah v Londonu. Protesti so bili usmerjeni v podporo Palestini in proti izraelski vojni v Gazi. Britanska policija je aretirala protestnike, ki so podpirali skupino Palestine Action, ki je bila julija označena za teroristično organizacijo. Medtem so v Tel Avivu potekali množični protesti, kjer je 120.000 ljudi zahtevalo izpustitev talcev iz Gaze, izraelski premier Benjamin Netanyahu pa trdi, da pritisk na Hamas deluje. Po vsej Evropi potekajo protesti proti izraelski vojni, v Dublinu pa so pozvali k sankcijam proti Izraelu. CNN-ov politični komentator Van Jones se je opravičil za izjave o mrtvih otrocih v Gazi.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je zaprosil hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da se zavzame za ukinitev prepovedi vstopa v Hrvaško za Andrio Mandića, Aleksa Bečića in Milana Kneževića. Milatović, čeprav se ne strinja z Mandićem glede številnih vprašanj, meni, da je pomembno omogočiti dialog.

Agencija ZN za begunce (UNHCR) je zaradi drastičnega zmanjšanja mednarodne pomoči, predvsem s strani ZDA, od začetka leta izgubila več kot četrtino svojih zaposlenih, kar pomeni približno 5000 delovnih mest. To se dogaja v času, ko število beguncev po svetu nenehno narašča.

Na vrhu Brdo-Brioni v Draču v Albaniji je prišlo do spora med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovsko predsednico Vioso Osmani. Osmani je Vučića obtožila, da je poskušal pokvariti srečanje, in ga označila za "žaljivega in arogantnega". Vučić je dejal, da se mu "želodec obrne", ko Osmani govori o ozemeljski celovitosti, in dodal, da si vsak razlaga ozemeljsko celovitost po svoje.

Finski aktivisti, ki so bili pridržani v Izraelu, so bili izpuščeni in se vračajo v Finsko. Zunanji minister Finske ima informacije o predvidenem času njihovega prihoda v državo.

Turške oblasti so aretirale dva osumljenca, ki naj bi vohunila za izraelsko obveščevalno agencijo Mossad. Operacijo so izvedli pripadniki Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) v sodelovanju s policijo v Istanbulu. Osumljenca sta bila najprej pridržana, nato pa ju je sodišče odredilo pripor.

Pro-palestinska aktivistka, ki je študirala v ZDA, je pobegnila iz države zaradi strahu pred deportacijo, saj meni, da ustreza profilu, ki ga iščejo imigracijske oblasti. Hkrati se je 27 grških državljanov, ki so bili pridržani na floti pomoči za Gazo, vrnilo iz Izraela v Grčijo, medtem ko so potekali protesti v Atenah. Članek v katalonskem El Nacional pa potegne vzporednice med trenutno politiko Izraela in nekdanjo južnoafriško politiko apartheida.

V Moskvi je umrl 87-letni Vjačeslav Leontjev, ruski medijski mogotec in nekdanji direktor znane ruske založniške hiše Pravda. Njegovo truplo so našli pod oknom, okoliščine smrti pa nakazujejo na možnost samomora. Dogodek je sprožil ugibanja o morebitni novi skrivnostni smrti v ruski prestolnici.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med srečanjem voditeljev procesa Brdo-Brioni v Albaniji predlagal postavitev spominske plošče v spomin na skoraj 400 ameriških prostovoljcev, ki so pred 110 leti dali življenja za svobodo Črne gore v prvi svetovni vojni. O tem je razpravljal s predsednikom Albanije, Bajramom Begajem. Poleg tega je Milatović pozval k prenehanju s politikami proglašanja 'persona non grata', saj meni, da to nepotrebno obremenjuje dialog.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja le 14 ur po imenovanju, s čimer je postal premier z najkrajšim mandatom v peti republiki. Ministri njegove kratkotrajne vlade bodo prejeli 28.000 evrov odpravnine, kar predstavlja tri mesečne plače. Razlog za odstop so bile grožnje z rušenjem vlade s strani zaveznikov in nasprotnikov.

Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana, Kasım-Jomart Tokajev, Sadır Japarov in Šavkat Mirzijojev, so 6. oktobra prispeli v Azerbajdžan, da bi se udeležili 12. vrha Sveta voditeljev držav Organizacije turških držav (TDT). Na srečanju v Qəbələju so se jim pridružili tudi predsednik Severne Ciprske turške republike Ersin Tatar in madžarski premier Viktor Orban.

Izrael naj bi plačal do 4,1 milijona dolarjev ameriškemu podjetju za razvoj VR programa »Izkušnja 7. oktobra«, namenjenega vplivanju na ameriške kristjane. Program naj bi ciljal na to skupino prebivalstva preko »geofencing« oglasov v cerkvah in na univerzah.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil protestnike, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, poskusa strmoglavljenja vlade. Obenem je Evropsko unijo obtožil vmešavanja v notranje zadeve države in napovedal nadaljnje aretacije protestnikov.

Izraelci za nekaj več kot evro lahko z velikimi daljnogledi opazujejo ruševine v Gazi. Novinar Gilad Perez je obiskal znameniti hrib v Sderotu, ki je postal turistična atrakcija. Mnogi obiskovalci izražajo dvom o možnosti doseganja miru.

Združene države so v afriško kraljestvo Esvatini deportirale več skupin migrantov iz jugovzhodne Azije. Od julija je bilo v Esvatini poslanih že več kot 40 deportirancev, kar je posledica dogovorov Trumpove administracije. Ta praksa je sprožila kritike pravnikov in nevladnih organizacij, ki izražajo zaskrbljenost glede človekovih pravic. Vlada Esvatinija je sporočila, da bodo migranti nameščeni v varovanem območju in vrnjeni v svoje matične države.

V Gruziji so se nadaljevali protesti zaradi spornih lokalnih volitev, protestniki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, pri čemer je bilo aretiranih pet ljudi. Premier Irakli Kobakhidze je obtožil EU vmešavanja v notranje zadeve države in dejal, da so protestniki poskušali strmoglaviti vlado. Vladajoča stranka je protestnike obtožila poskusa rušenja ustavne ureditve in za proteste okrivila Bruselj. Govornik parlamenta je izjavil, da gruzijsko ljudstvo pričakuje opravičilo EU zaradi podpiranja nasilja med protesti. Konzervativna stranka Gruzijske sanje je obtožila globaliste in EU, da skušajo strmoglaviti izvoljeno vlado.

Varšavsko okrožno sodišče je podaljšalo pripor za 40 dni Volodimirju Z., ukrajinskemu državljanu, ki ga sumijo sodelovanja v sabotaži na plinovodu Severni tok leta 2022. Nemčija prav tako sumi Volodimirja Z. vpletenosti v eksplozijo plinovoda. Osumljenec krivdo zanika.

Evropski parlament je z minimalno razliko enega glasu potrdil imuniteto evropske poslanke Ilarie Salis iz vrst Zelenih in Levice. Odločitev je bila sprejeta s 306 glasovi za in 305 proti. Matteo Salvini je dejal, da bi se morala za to zahvaliti desnosredinski politični opciji.

Ženska, znana kot preganjalka princa Harryja, se mu je med njegovim nedavnim obiskom v Veliki Britaniji dvakrat nevarno približala. Vir blizu princa je dejal, da je prišla blizu sina kralja Charlesa v dveh različnih priložnostih. Varnostne službe so jo opazile na majhni razdalji od princa med njegovim bivanjem v Londonu.

Izraelski ogenj na Zahodnem bregu je ubil več palestinskih otrok, kar je sprožilo ogorčenje in zahteve po pojasnilih s strani prizadetih družin. Po poročilih Združenih narodov je bilo v tekočem letu ubitih najmanj 18 otrok, mlajših od 15 let. Med žrtvami so otroci, ki so bili ubiti med igro, v materinem naročju in ob vstopu v dom. Dogodki so ponovno odprli vprašanje o uporabi sile s strani izraelskih sil na okupiranem Zahodnem bregu.

Donald Trump, star 79 let, je razkril načrte za svojo rojstnodnevno praznovanje. Medtem pa se sooča z možno novo preiskavo. V članku na ots.at pa razpravljajo o zamujenih priložnostih Evropske unije v povezavi z njim.

Relatorka Združenih narodov za palestinska ozemlja, Francesca Albanese, je zapustila studio med televizijsko oddajo In Onda na La7, zaradi nestrinjanja z ostalimi gosti o opredelitvi dogajanja v Gazi kot genocida. Albanese je pojasnila, da ne more razpravljati s posamezniki, ki nimajo strokovnega znanja o Gazi. Do spora je prišlo, ko je Francesco Giubilei omenil Liliano Segre, kar je Albanese označila za nesprejemljivo, saj po njenem mnenju bolečina Segrejeve ne upravičuje njene presoje o dogajanju v Gazi.

Predsednik Republike Kazahstan Kasim-Žomart Tokajev in predsednik Republike Uzbekistan Šavkat Mirzijojev sta 6. oktobra prispela v Azerbajdžan, da bi sodelovala na 12. vrhu Sveta voditeljev držav Organizacije turških držav. Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je srečal s predsednikom Turške republike Severni Ciper Ersinom Tatarjem v Gabali.

Zvezni sodnik je začasno prepovedal predsedniku Trumpu, da bi v Portland poslal 200 pripadnikov Nacionalne garde. Trump pa je odobril napotitev Nacionalne garde v Chicago, kjer so prav tako izbruhnili protesti po posredovanju Ministrstva za domovinsko varnost. V Chicagu je bil v napadu z vozilom tarča tudi ICE. Svetovalec Trumpove administracije, Stephen Miller, je bil obtožen širjenja "propagande" v zvezi s sodnikom, ki je prepovedal napotitev garde v Portland.

Po vsej Evropi potekajo množični protesti proti izraelski vojni v Gazi, pri čemer so se v Amsterdamu zbrale četrt milijona ljudi. V Londonu je bilo aretiranih skoraj 500 protestnikov, britanska vlada pa napoveduje strožje omejitve za ponavljajoče se proteste. Medtem se pojavljajo obtožbe o zlorabah in poniževanju aktivistov, ki so poskušali doseči Gazo s pomorsko floto, s strani izraelskih varnostnih sil. V Veliki Britaniji se razpravlja o pravici do protesta v povezavi z napadom na sinagogo v Manchestru in obtožbami o antisemitizmu na pro-palestinskih protestih.

Petnajst tunizijskih državljanov, ki so sodelovali v Flotilji Al Sumud, naj bi se v torek, 7. oktobra 2025, vrnilo v Tunizijo po več dneh pridržanja. Deset drugih Tunizijcev, ki so bili del iste flotilje, pa se je v Tunis vrnilo že v nedeljo, 5. oktobra 2025. Flotilja Al Sumud je mednarodna iniciativa, katere cilj je prebiti blokado Gaze.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je imenoval novo vlado. To se je zgodilo po grožnjah o strmoglavljenju njegove vlade in poglablja politično krizo v Franciji. Njegov odstop je že peti premierski odstop v dveh letih pod vodstvom predsednika Macrona.

Po zrušenju koranske šole v Indoneziji so reševalci odkrili še več trupel, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na 54. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem preostalih 13 pogrešanih, upajo pa, da bodo iskanje zaključili danes.

Svet Združenih narodov za človekove pravice je odobril preiskavo o resnih kršitvah človekovih pravic v Afganistanu, pri čemer je poudarek na porastu zaskrbljenosti zaradi ukrepov talibanov, ki so usmerjeni proti ženskam in dekletom. Preiskava, ki jo podpira Evropska unija, bo zbirala in ohranjala dokaze o mednarodnih zločinih, kar bi lahko omogočilo kazenske preiskave domnevnih kršitev, ki jih izvajajo tako talibani kot tuje sile. Cilj preiskave je vzpostaviti neodvisen mehanizem za preiskovanje kršitev in zagotoviti odgovornost.

V Londonu je policija aretirala več kot 350 protestnikov, ki so podpirali prepovedano skupino Palestine Action, vključno s šestimi zaradi izobešanja transparenta na Westminstrskem mostu. Protesti so potekali kljub napadu na sinagogo v Manchestru, kar je povzročilo napetosti med judovsko in muslimansko skupnostjo. Medtem se je politični komentator CNN Van Jones opravičil za svoje komentarje o mrtvih otrocih v Gazi. V Amsterdamu se je zbralo na stotisoče protestnikov, ki so pozivali nizozemsko vlado k strožjemu ukrepanju proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Na Irskem so potekali protesti, ki so obeleževali dve leti izraelskega »genocida« v Gazi in pozivali k sankcijam proti Izraelu.

Družine izraelskih talcev so pozvale norveški Nobelov komite, naj ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu podeli Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Poudarile so, da je Trump omogočil, kar se je zdelo nemogoče, in pohvalile njegova prizadevanja za zagotovitev njihove izpustitve v pogajanjih o Gazi.

Indonezijske oblasti so končale iskanje žrtev po zrušenju islamske šole Al Khoziny v Sidoarju, potem ko so iz ruševin potegnile skupno 61 trupel. Vzrok za zrušenje so bile konstrukcijske napake.

Število smrtnih žrtev zaradi zrušenja islamskega internata Al Hozini v indonezijskem mestu Sidoardžo se je povečalo na najmanj 50, medtem ko se 13 ljudi še vedno pogreša. Reševalne ekipe so do sedaj odstranile približno 80 odstotkov ruševin s pomočjo težke mehanizacije in našle trupla.

Po zmagi na parlamentarnih volitvah na Češkem je Andrej Babiš obljubil, da bo njegova vlada proevropska in pro-NATO. Babiš je zagotovil zvestobo Evropi in napovedal pogovore za oblikovanje nove vlade. Kljub temu se pojavljajo vprašanja o morebitnem evroskeptičnem obratu, čeprav se je zavezal k pro-zahodni politiki.

Visoki uradniki Evropske unije so ob obisku Ukrajine jasno sporočili, da je pot do članstva v EU še dolga in zahtevna. Medtem ko si Bruselj prizadeva premagati madžarsko nasprotovanje glede napredka pristopnih pogovorov z Ukrajino, EU poziva Kijev k pospešitvi reform na ključnih področjih. Za mnoge Ukrajince predstavlja možnost članstva v EU upanje na uspešno prihodnost.

V Antananarivu so varnostne sile uporabile solzivec za razpršitev protestnikov, pri čemer je bil najmanj eden poškodovan. Predsednik Andry Rajoelina je proteste označil za poskus državnega udara in v poskusu umiritve razmer imenoval generala vojske za novega premierja.

Kemi Badenoch je obsodila 'toleranco' do radikalnega islamizma in trdila, da je treba končati 'karneval sovraštva' na britanskih ulicah. Poudarila je, da so protesti proti Izraelu, ki so se prelevili v 'karnevale sovraštva', dovoljeni na britanskih ulicah. Znanci napadalca na sinagogo v Manchestru so razkrili, da je delil videoposnetke ISIS-a. Prijatelj, znan samo kot Qas, je razkril, da je Al-Shamie začel uporabljati Telegram in iskati ISIS.

Po svetu so potekali protesti v podporo Palestini, ki so se osredotočali na zahtevo po prekinitvi ognja v Gazi in sankcijah proti Izraelu. V Londonu je policija aretirala več kot 350 ljudi, ker so podpirali prepovedano skupino Palestine Action, pri čemer je prišlo do napetosti po napadu na sinagogo v Manchestru. V Austinu so se zbrali protestniki, ki so zahtevali prekinitev ognja in embargo na orožje za Izrael. V Izraelu je potekal pohod v spomin na dogodke iz leta 2000, medtem ko se krepi kulturni bojkot Izraela na glasbenih platformah, kot je Spotify. V Orlandu so protestniki pozivali k intifadi in revoluciji.

Tri osebe iz Călărași in Strășeni v Moldaviji so bile poslane pred sodišče zaradi organiziranja nezakonitih migracij v Italijo. Obtoženi naj bi s ponarejanjem dokumentov omogočili več ljudem nezakonit prehod v Italijo, kjer naj bi jim obljubljali zaposlitev in romunske dokumente.

Predsednik Romunije, Nicusor Dan, je imenoval nove predsedniške svetovalce, državne svetovalce in častne svetovalce. Med imenovanimi so tudi Orban in Lazurca. Novi svetovalci bodo svoje dolžnosti prevzeli v oktobru in novembru 2025. Imenovanja so sledila štiri mesece po Danovi izvolitvi na mesto predsednika.

Podpredsednica španske vlade Yolanda Díaz je pozvala k organizaciji mednarodne mirovne konference v Madridu, namenjene reševanju palestinskega vprašanja. Predlog prihaja v času občutljivih pogajanj med Hamasom, Izraelom in ZDA glede načrta za končanje konflikta v Gazi. Díazova, voditeljica stranke Sumar, poleg tega poziva k prekinitvi vseh odnosov z Izraelom.

V Tbilisiju so izbruhnili protesti, med katerimi so zamaskirani protestniki s simboli EU in Ukrajine trčili s policijo v bližini predsedniške palače. Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je protestnike obtožil poskusa strmoglavljenja vlade in Evropsko unijo vmešavanja v gruzijsko politiko. Protesti so vključevali tudi sežiganje pohištva.

Po vsej Evropi potekajo množični pro-palestinski protesti, ki zaostrujejo napetosti in vodijo v zaostritev zakonodaje. V Združenem kraljestvu se policija pripravlja na val protestov ob drugi obletnici napadov Hamasa na Izrael, vlada pa uvaja strožje ukrepe za omejevanje ponavljajočih se protestov, potem ko so aretirali skoraj 500 ljudi na shodu v podporo skupini Palestine Action. V Londonu so aretirali več kot 350 ljudi zaradi podpore Palestine Action, protestniki pa so se zbrali kljub napadu na sinagogo v Manchestru. V Parizu so potekali protesti v podporo Palestincem, medtem ko so aktivisti, ki so poskušali doseči Gazo po morju, poročali o zlorabah in poniževanju s strani izraelskih stražarjev. V Dublinu so aretirali dve osebi, potem ko so protestniki prebili policijsko barikado.

Iranski ambasador v Iraku se je srečal z Amarjem al-Hakimom, voditeljem iraškega Nacionalnega gibanja modrosti, kjer so razpravljali o vprašanjih skupnega interesa. Poleg tega je iranski veleposlanik v Pakistanu izpostavil pomembno vlogo Irana in Pakistana pri regionalnem povezovanju.

V Draču je potekal vrh procesa Brdo-Brioni, ki so ga organizirali predsedniki Slovenije, Hrvaške in Albanije. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je izjavil, da Hrvaška in Slovenija nista mentorici državam Zahodnega Balkana, temveč podpora na njihovi poti v EU.

Med protesti v Rimu proti dogajanju v Gazi so opazili zastave Hamasa in Hezbolaha. V Španiji pa je opozicijska stranka PP ponovno uporabila teme ETA in 11M v političnem boju, kar je sprožilo ogorčenje žrtev terorizma, ki menijo, da se njihova bolečina izkorišča za politične cilje.

Po terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru med Yom Kippurjem so se v Združenem kraljestvu pojavile pro-palestinske demonstracije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede družbene razdeljenosti. Nigel Farage, vodja Reform UK, je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja "zlomljenega" Britanije. Hkrati se je v Londonu zbralo na tisoče ljudi, da bi obeležili drugo obletnico napadov z 7. oktobra v Izraelu, le nekaj ur po aretacijah protestnikov Palestine Action.

V Palermu umetnost izpodbija Trumpovo retoriko o migracijah, ki jo je izrazil na zasedanju OZN. Trump je izjavil, da bo država propadla, če ne bodo ustavili ljudi, ki jih še niso videli in z njimi nimajo nič skupnega. Medtem pa v ZDA politični triler, ki ga je napisal Mišel Golberg za New York Times, prikazuje protimigrantsko miselnost skozi lik vojaka Stivena Lokdžouja, kar odraža trenutno družbeno klimo.

Po vsej Evropi so potekali množični protesti v podporo Palestini in proti izraelski vojni v Gazi. V Amsterdamu se je zbralo približno 250.000 ljudi, ki so zahtevali, da nizozemska vlada pritisne na Izrael. Podobni protesti so potekali tudi v Parizu in Lizboni, kjer so demonstrirali v podporo Palestincem in zahtevali izpustitev portugalskih državljanov, ki so bili aretirani med poskusom dostave humanitarne pomoči v Gazo. Trener Manchester Cityja, Pep Guardiola, je razmere v Gazi označil za "genocid v živo" in pozval k mobilizaciji. V Veliki Britaniji se univerze pripravljajo na val pro-palestinskih protestov ob obletnici napadov Hamasa 7. oktobra, policija pa bo imela več pooblastil za omejevanje protestov. Komentator CNN, Van Jones, se je opravičil za izjave o mrtvih otrocih v Gazi.

UNESCO je za novega generalnega direktorja izvolil Khaleda el-Enanyja, egiptovskega strokovnjaka za egiptologijo in nekdanjega ministra za turizem in starine. S tem je postal prvi Arabec na čelu te organizacije. Izvoljen je bil z veliko večino glasov.

Stranka BSW je povabila ruskega veleposlanika v Nemčiji na otvoritev razstave v Potsdamu, kar je sprožilo kritike in razhajanja. SPD, koalicijski partner, je izrazil drugačno stališče, medtem ko sta CDU in SPD ostro kritizirali potezo, še posebej glede na vojno v Ukrajini in nedavne ruske zračne napade.

Članki obravnavajo različne teme, vključno s primerjavami med Izraelom in Južno Afriko v času apartheida, političnimi programi v Italiji in naraščajočim antisemitizmom. En članek trdi, da zgodovina ponuja neprijetna ogledala, pri čemer se osredotoča na podobnosti med Izraelom pod vodstvom Netanjahuja in Južno Afriko v času apartheida. Drugi članek analizira politični program Elly Schlein v Italiji. Nadalje, članek poroča o porastu antisemitizma in sovražnih dejanj proti Judom, zlasti po 7. oktobru.