Ameriški Stejt department je sporočil, da je odločitev o prekinitvi strateškega dialoga med Washingtonom in Prištino izključno posledica dejanj kosovske vlade in nima nobene povezave s Srbijo ali drugimi zunanjimi akterji. V izjavi so poudarili, da so sugestije o vpletenosti Srbije napačne in predstavljajo poskus izogibanja ključnim vprašanjem.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med obiskom v Kazahstanu izrazil pohvalo kazahstanskim institucijam za njihovo zavezanost k Ustanovni listini Združenih narodov in njenim vrednotam, ki jih vidi kot kompas pri soočanju s krizami in konflikti. Poudaril je, da je prekinitev jedrske oborožitve izbira za mir. Mattarella je ZN označil za ključno vodilo pri obravnavanju globalnih izzivov.

Predsednik Evropskega sveta António Costa se aktivno zavzema za pospešitev postopka pridružitve Ukrajine in Moldavije Evropski uniji, kljub nasprotovanju Madžarske. Costa vodi diplomatsko pobudo, da bi obšel veto madžarskega premierja Viktorja Orbána in zagotovil napredek pri njunih prizadevanjih za vstop v EU. Evropski voditelji se pripravljajo na ključni vrh v Kopenhagnu, kjer bodo razpravljali o tej temi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da bi moral nekdanji ameriški predsednik Donald Trump končati v zaporu, če bo še naprej podpiral izraelsko ravnanje v Gazi, ki ga Petro označuje za "genocid". Petro je bil kritičen do Trumpovega stališča glede konflikta med Izraelom in Palestino.

Francoskemu kolesarju ultradistance Sofianu Sehiliju, ki je bil aretiran v Rusiji v začetku septembra zaradi nezakonitega prečkanja meje, je bil pripor podaljšan do 3. novembra. 44-letni kolesar je bil aretiran na ruskem Daljnem vzhodu, ki naj bi bila zadnja etapa njegovega poskusa svetovnega rekorda v prečkanju Evrazije s kolesom.

Direktor FBI Kash Patel je med obiskom v Novi Zelandiji podaril tamkajšnjim policijskim in obveščevalnim šefom replike pištol, izdelane s 3D-tiskalnikom. Te pištole so bile nezakonite po lokalni zakonodaji o orožju in so jih morali uničiti. Replike so bile neoperativne, vendar so še vedno kršile novozelandske zakone.

Stejt Department je v svojem letnem poročilu o trgovini z ljudmi opozoril, da Črna gora ne izpolnjuje v celoti minimalnih standardov za izkoreninjenje trgovine z ljudmi, čeprav si za to prizadeva. Poročilo ugotavlja, da je vlada Črne gore sicer povečala svoja prizadevanja v primerjavi s prejšnjim obdobjem, vendar je nujno potrebno učinkovito preiskati vse primere trgovine z ljudmi.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je pozdravilo Trumpov celovit načrt za rešitev konflikta v Gazi. Indijski premier Narendra Modi in libanonski predsednik Joseph Aoun sta prav tako podprla Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi. Trump je napovedal, da bo sam vodil mednarodni mirovni svet, ki bo začasno nadzoroval upravo v Gazi, ki bo demilitarizirana cona brez terorja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Indonezijsko zunanje ministrstvo se je odzvalo na pojav plakatov s podobo predsednika Prabowa Subianta v Tel Avivu, Izrael. Plakati, ki so postali viralni na družbenih omrežjih, so vsebovali sporočila podpore normalizaciji odnosov z Izraelom. Ministrstvo je poudarilo, da Indonezija ne bo priznala Izraela, dokler ne bo priznana neodvisnost Palestine.

Kitajski predsednik Xi Jinping je vodil slovesnost na Trgu nebeškega miru v Pekingu v počastitev padlih herojev na dan mučencev, ki je del spominskih slovesnosti ob 76. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Li Qiang in drugi visoki predstavniki Komunistične partije Kitajske.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje skoraj dveletne vojne v Gazi. Načrt, ki vsebuje 20 točk, predvideva takojšnjo prekinitev ognja, umik izraelskih sil in nadzor nad območjem Gaze s strani odbora pod vodstvom Trumpa. Trump je poudaril, da bo Hamas soočen z uničenjem, če bo zavrnil dogovor. Kljub temu, da Trump trdi, da je dogovor blizu, ostaja realnost bolj zapletena, saj so Palestincem postavljeni številni pogoji.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpravila omejitve glede izvoza civilnega orožja, ki jih je uvedla prejšnja Bidnova administracija. Odprava pravil omogoča prodajo orožja v 36 držav, ki so bile označene kot visokorizične zaradi možnosti preusmeritve orožja h kriminalcem in teroristom. Odločitev je sprožila zaskrbljenost zaradi morebitne zlorabe orožja.

Ministri zunanjih zadev Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov so pozdravili Trumpov načrt za rešitev razmer v Gazi. Indijski premier Narendra Modi je prav tako podprl načrt in izjavil, da zagotavlja pot do dolgoročnega miru.

Rusija je zanikala kakršnokoli vmešavanje v nedavne parlamentarne volitve v Moldaviji, kjer je zmagala vladajoča proevropska stranka. Moldavske oblasti so Rusijo obtožile vmešavanja v predvolilni proces, da bi ustavile državo na poti v Evropsko unijo, kar je Rusija označila za "cinične insinuacije". Poleg tega je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakon o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi predsednica Maia Sandu, je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji dosegla prepričljivo zmago, kar naj bi pomenilo odločen korak k oddaljitvi od vpliva Moskve. Volitve so sprožile različne odzive, vključno s primerjavami z Romunijo. Rusija je zanikala obtožbe o vmešavanju v volitve, medtem ko se v Moldaviji pojavljajo vprašanja o prihodnosti države med Evropo in preteklostjo.

Donald Trump je izjavil, da bi bila zavrnitev Nobelove nagrade za mir žalitev Združenih držav Amerike. Izrazil je prepričanje, da bi nagrado lahko prejeli posamezniki, ki niso storili ničesar, medtem ko je on končal številne konflikte po svetu.

V Londonu je bil vandaliziran kip Mahatme Gandhija na trgu Tavistock, tik pred praznovanjem Gandhi Jayanti 2. oktobra. Indijska visoka komisija je dejanje ostro obsodila kot 'nasilen napad na nenasilje' in zahtevala takojšnje ukrepanje. Kip, ki prikazuje 'očeta naroda', je bil oskrunjen z grafiti, kar je indijska misija označila za sramotno dejanje.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa "ni v vojni, vendar tudi ni več v miru" z Rusijo. Poudaril je, da je ruska vojna "vojna proti naši demokraciji in svobodi" ter da je cilj Moskve spodkopati enotnost v bloku.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi se po poročilih več medijev opravičil Katarju zaradi napada na Hamas. Katar je napad ostro obsodil. Po navedbah Bele hiše se je Netanjahu opravičil Katarju za napad na Hamas.

Donald Trump je razkril mirovni načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki Hamasu ponuja amnestijo v zameno za izpustitev talcev in razorožitev. Netanjahu je načrt podprl pod pogojem. Predsednik Herzog in družine talcev so izrazili podporo načrtu. Netanjahu je izrazil obžalovanje zaradi napada na cilje Hamasa v Katarju med telefonskim pogovorom s katarskim voditeljem, ki ga je gostil Trump. Trump je obljubil popolno podporo Izraelu, če Hamas ne bo sprejel načrta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je udeležil sprejema v hotelu Hajat ob 76. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske in 70. obletnici prijateljstva med Kitajsko in Srbijo. Kitajski ambasador Li Ming je poudaril, da prijateljstvo temelji na vzajemnem političnem zaupanju.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), pod vodstvom predsednice Maie Sandu, je znova osvojila večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Ta zmaga omogoča nadaljevanje s proevropskim kursom države in prizadevanja za vstop v Evropsko unijo. Rusiji naklonjena opozicija je bila na volitvah neuspešna.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izjavil, da ni vprašanje, ali bo Hrvaška priznala Palestino, temveč kdaj. Dodal je, da nedavna priznanja drugih držav niso privedla do močnejšega pritiska za premirje. Plenković je ponovil, da je edina možna dolgoročna in prava rešitev rešitev z dvema državama. Izjava je bila objavljena na več portalih, med drugim vijesti.ba, poskok.info in jutarnji.hr.

Izraelsko sodišče je obsodilo sedem oseb na 12 do 14 let zapora zaradi lynch žrtve judovskega porekla v Lod leta 2021, ki ga je označilo za teroristično dejanje. Do lynch-a je prišlo med nasilnimi izgredi po Izraelu, ki so sledili smrtnemu streljanju na izraelskega Araba. V Tel Avivu je potekal protest, kjer so demonstranti zahtevali konec vojne v Gazi.

Izraelski kolesarski ekipi Israel Premier Tech so prepovedali udeležbo na italijanski dirki zaradi pomislekov glede javne varnosti in pričakovanih pro-palestinskih protestov, ki so povezani z dogajanjem v Gazi. V Izraelu medtem potekajo protesti, kjer množice pritiskajo na premierja Netanjahuja, da bi pristal na prekinitev ognja. Netanjahu naj bi se srečal s Trumpom v času, ko se Izrael sooča z izolacijo zaradi vojne v Gazi.

V Združenih državah Amerike so potekali protesti proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. V New Yorku je skupina Neturei Karta protestirala pred hotelom, kjer je bival Netanjahu, zaradi aretacij študentov ješive, ki so se uprli služenju vojske v izraelski obrambni vojski (IDF). V Detroitu in Milwaukeeju so prav tako potekali protesti ob Netanjahujevem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov. Poleg tega je Neturei Karta protestirala v Washingtonu, D.C., med srečanjem Netanjahuja s predsednikom Trumpom. Članek na JNS.org pa trdi, da nasprotniki na enak način napadajo Netanjahuja kot so nekoč Jabotinskega, pod pretvezo 'reševanja demokracije'.

Afriški voditelji so na Generalni skupščini Združenih narodov izrazili zaskrbljenost glede globalnih konfliktov in pozvali k ustavitvi izraelskih napadov na Gazo. Analitiki pa ugotavljajo, da so bili zapleteni konflikti v Sudanu in Kongu, ki so zahtevali že na tisoče življenj, komajda omenjeni. Voditelji so se osredotočili na globalne zadeve, medtem ko so domače težave ostale v ozadju.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Osebje afganistanskega konzulata v Bonnu je množično odstopilo zaradi nestrinjanja z nemško politiko deportacij v Afganistan. Zaposleni so protestirali proti odločitvi Nemčije, ki po njihovem mnenju ogroža varnost afganistanskih državljanov in njihovih dokumentov. Po poročanju naj bi Dobrindt za izvajanje deportacij v državo spustil predstavnike Talibov.

V Tadžikistanu 11 organizacij opozarja, da oblasti že deset let krivično zadržujejo odvetnika za človekove pravice Buzurgmehra Yorova, ki prestaja 23-letno zaporno kazen zaradi uveljavljanja svojih človekovih pravic. V Pakistanu je protiteroristično sodišče v Rawalpindiju zaslišalo tri dodatne priče v primeru proti nekdanjemu premierju Imranu Khanu zaradi nasilnih protestov pred generalštabom vojske.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je izjavila, da razmišlja o možnosti vstopa države v Evropsko unijo brez regije Transnistrija. Čeprav si Moldavija želi vstopiti v EU kot celota, z reintegrirano Transnistrijo, obstaja tudi scenarij v dveh korakih, če to ne bo mogoče. Sandu je poudarila, da je cilj Moldavije vstop v EU, vendar so pripravljeni razmisliti tudi o alternativnih rešitvah.

Iraško sodišče je moškega obsodilo na dosmrtni zapor zaradi trgovine z ljudmi, ker je rekrutiral Iračane za boj na strani Rusije proti Ukrajini. Sodišče v Najafu je v izjavi navedlo, da je obsojeni "oblikoval skupine in jih poslal v boj v tujino".

Ameriško veleposlaništvo v Moldaviji je po parlamentarnih volitvah izrazilo zadovoljstvo nad visoko udeležbo moldavskih državljanov in napovedalo tesno sodelovanje z novo vlado. ZDA poudarjajo pomembnost nadaljnjih skupnih prizadevanj v prihodnje.

Romunsko ministrstvo za zunanje zadeve (MAE) je čestitalo državljanom Republike Moldavije za zgledno udeležbo na volitvah in proevropskim strankam za zmago v težkih razmerah. Oana Țoiu je zagotovila partnerstvo z Romunijo pri soočanju z zunanjimi izzivi. Poudarili so, da ima izvoljeni parlament veliko odgovornost, da postane cilj evropske integracije realnost.

V Indiji so protesti v vzhodnem Ladaku, ki so izbruhnili zaradi gladovne stavke za državnost in ustavne zaščite, eskalirali v nasilje, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe. V Bangladešu so med protestom zaradi posilstva najstnice v Khagrachhariju izbruhnili spopadi, v katerih so bili ubiti trije ljudje, štirje pa so bili ranjeni. V Peruju je bilo v protikorupcijskih protestih proti vladi Dine Boluarte ranjenih najmanj 19 ljudi, vključno s policistom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki umika Rusijo iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Ta konvencija je bila ustanovljena s strani Sveta Evrope, iz katerega je bila Rusija izključena marca 2022 po začetku njene ofenzive v Ukrajini.

Turčija se je pridružila Španiji, Italiji in Grčiji pri spremljanju mednarodne flotilje, ki prevaža pomoč za Gazo in pluje proti vzhodu čez Sredozemsko morje. Flotiljo spremljajo turški brezpilotni letalniki kljub opozorilom Izraela, naj se misija ustavi. Prihod flotilje v Gazo se pričakuje v približno štirih dneh.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je na volitvah v Moldaviji osvojila več kot 50 % glasov in 55 od 101 sedežev v parlamentu, s čimer si je zagotovila večino. S tem so bili preprečeni načrti Rusije. Kolumbijska zunanja ministrica pa je protestno zavrnila ameriški vizum, ker so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Medtem argentinske gospodarske težave ogrožajo nacionalno varnost.

Azerbajdžanski premier Əli Əsədov se je udeležil rednega zasedanja Sveta voditeljev vlad Skupnosti neodvisnih držav (CIS) v Minsku, Belorusija. Əsədov je na zasedanju razpravljal o različnih vprašanjih v okviru CIS.

V okrožju Khagrachhari v Bangladešu je izbruhnilo nasilje po protestih zaradi skupinskega posilstva šolarke. V nasilju so bili ubiti najmanj trije pripadniki avtohtonega prebivalstva, na stotine pa je bilo ranjenih. Dogodek je sprožil obsodbe s strani organizacij za človekove pravice, kulturnih in političnih skupin.

V pakistanski narodni skupščini se pričakuje razprava o ukrepih za pomoč prizadetim v poplavah, vključno z uporabo programa Benazir Income Support. Razpravljali bodo tudi o stanju zakonov in reda v Azad Jammu Kašmirju. Medtem pa je nepalski minister za energijo in vodne vire, Kulman Ghising, napovedal obisk v Indiji, kjer se bo udeležil srečanja Mednarodne zveze za sončno energijo (ISA). To bo prvi obisk Indije ministra nove nepalske vlade premierke Sushile Karki.

Članki s spletnih strani theduran.com in sgtreport.com poročajo o različnih temah. V Moldaviji naj bi vladala panika zaradi bližajočih se volitev. Poročajo tudi o tem, da naj bi Ukrajina zmagovala v vojni, ter o domnevnih načrtih ukrajinskega predsednika Zelenskega za izzivanje protestov zaradi lakote. Poleg tega omenjajo tudi Trumpovo posredovanje v Portlandu, ki ga opisujejo kot vojno.

Članek s spletne strani thespinoff.co.nz razpravlja o tem, kaj bi pomenilo priznanje Palestine s strani Nove Zelandije v času, ko mednarodni sistem po mnenju Winstona Petersa stoji na robu propada. Prav tako omenja, da je Nova Zelandija na Generalni skupščini ZN izbrala določeno pot. Medtem članek na dawn.com obravnava politiko bližanja robu vojne med Indijo in Pakistanom, pri čemer se sklicuje na citat iz Josepha Conrada in poudarja nevarnost tega ravnanja.

V Mehiki je opozicija obtožena uporabe dezinformacijske kampanje, ki spominja na neonacistično propagando, proti predsedniku Andrésu Manuelu Lópezu Obradorju. V Italiji pa se obeležuje druga obletnica napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, ki ga nekateri primerjajo z grozotami holokavsta.

Študenti Fakultete političnih znanosti, ki so blokirali fakulteto, so pozvali k protestu pred policijsko postajo v ulici Majke Jevrosime v Beogradu zaradi aretacije kolega pred RTS-om. V Novem Pazaru pa so študenti pozvali k protestu "Sačuvajmo univerzitet" zaradi razmer na Državnem univerzitetu.

V Berlinu je potekal množičen protest proti vojni v Gazi. Organizatorji, med katerimi so bili Levica, nevladne organizacije in judovska protisionistična združenja, so ocenili, da se je zbralo približno 50.000 do 100.000 ljudi. Policija je število udeležencev ocenila na 60.000. Protest je potekal mirno.

V Indiji so protesti v vzhodnem Ladaku, ki so izbruhnili zaradi lakote in zahtev po državnosti in ustavnih zaščitah, prerasli v nasilje, pri čemer so umrle štiri osebe. V Peruju je bilo v protestih proti vladi in kongresu ranjenih najmanj 19 ljudi, vključno s policistom. V Bangladešu so med protesti zaradi posilstva najstnice v Khagrachhariju v spopadih umrle tri osebe, štiri pa so bile ranjene, pri čemer je bilo poškodovanih tudi 11 vojakov in novinarjev.

Češko veleposlaništvo v Moskvi je bilo tarča vandalov, ki so stavbo premazali z vulgarnimi napisi v češčini. Češki zunanji minister Jan Lipavský je napovedal, da bo češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, ruskemu ministrstvu za zunanje zadeve predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije in kompenzacijo. Ruska policija, ki bi morala varovati območje veleposlaništva, ni preprečila vandalizma.

Iran je usmrtil Bahmana Choubija Asla, ki ga je označil za enega najpomembnejših izraelskih vohunov. Iranske oblasti trdijo, da je Asl sodeloval z izraelsko obveščevalno službo in imel dostop do pomembnih podatkovnih baz Islamske republike.

Filip Ivanović je na Varšavskem varnostnem forumu izrazil prepričanje, da bo Črna gora do leta 2028 postala članica EU, poudaril pa je tudi, da Črna gora zapira poglavja v pogajanjih, medtem ko jih druge države šele odpirajo. Jakov Milatović je podprl kandidaturo Podgorice za Evropsko prestolnico mladih 2028. Opozoril pa je tudi na pomanjkanje vizije regionalnega sodelovanja v Črni gori.

V skupni akciji srbske policije in BIA je bilo aretiranih enajst oseb z območja Velike Plane in Beograda. Osumljeni so, da so v Berlinu in Parizu nameščali svinjske glave. Med aretiranimi so F.P, N.Ć, A.S, A.B, Đ.P, S.P, N.Ž, N.D, A.M, N.S. in D.M.

Kitajsko sodišče je obsodilo na smrt 11 članov mafijske družine, ki je mesto v Mjanmaru spremenila v središče za igre na srečo, droge in centre za prevare. Njihovo delovanje je bilo ocenjeno na več kot 1,4 milijarde dolarjev. Skupina je bila obtožena tudi ubijanja delavcev, ki niso bili poslušni.

Evropska unija razmišlja o uvedbi novega paketa sankcij proti Rusiji, ki bi omejil potovanja ne samo za ruske diplomate, ampak za vse zaposlene v ruskih diplomatskih predstavništvih, vključno s konzularnim, administrativnim in tehničnim osebjem ter njihovimi družinskimi člani. Rusija je te načrte označila za izraz rusofobne histerije, ki bo na koncu škodovala samim državam članicam EU.

Iranski parlament pripravlja zakon o izstopu države iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) kot odziv na ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov. Predloženi so bili različni predlogi zakonov, vendar končna odločitev še ni bila sprejeta. EU je potrdila sankcije proti Iranu.

Na parlamentarnih volitvah v Moldaviji je proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS), ki ji pripada tudi predsednica Maia Sandu, ohranila absolutno večino. Po preštetju več kot 98 % glasov je PAS prejela okoli 49,6 % do 50 % glasov, s čimer si je zagotovila zmago nad proruskimi strankami. PAS je na oblasti od leta 2021.

Gvineja bo 28. decembra izvedla prve predsedniške volitve po državnem udaru leta 2021, ko je oblast prevzel general Mamadi Doumbouya. Datum volitev je bil objavljen v predsedniškem odloku, ki je bil prebran na državni televiziji. Te volitve predstavljajo pomemben korak v politični tranziciji države po vojaškem prevratu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk sta pozdravila zmago proevropske stranke PAS na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Macron je izrazil podporo Francije Moldaviji v njenih evropskih prizadevanjih, Tusk pa je pohvalil pogum moldavskega ljudstva in dejal, da so rešili demokracijo v Evropi. Macron je obsodil poskuse vmešavanja in pritiske med volitvami.

Na konferenci Laburistične stranke so člani glasovali za sprejetje stališča, da Izrael izvaja genocid v Gazi, kar povečuje pritisk na vlado. Gibanje Palestine Solidarity Campaign je potezo vodstva, da blokira razpravo o resoluciji, označilo za nedemokratično. Judovsko laburistično gibanje je izrazilo ogorčenje, ker resolucija ne omenja dogodkov 7. oktobra, hkrati pa podpira prekinitev prodaje orožja Izraelu in konec trgovine. Medtem bi morala Nemčija podpreti ukrepe EU glede Gaze.

Združeni narodi pozivajo države članice k zaščiti muslimanske manjšine Rohingja in zagotavljanju pravičnosti. Poročilo, ki ga podpira OZN, razkriva, da je mjanmarska vojska po izgonu Rohingjev leta 2017 uničila njihove vasi in mošeje v državi Rakhine ter zemljišča preuredila v varnostne postojanke. Konflikti v Mjanmaru so povzročili novo razseljevanje, približno 150.000 Rohingjev je do julija 2025 prispelo v Bangladeš, kjer v prenatrpanih taboriščih živi okoli 1,3 milijona beguncev, ki se soočajo z obupom in negotovo prihodnostjo zaradi zmanjševanja pomoči.

Iran je obesil Bahmana Choobiasla, obtoženega vohunjenja za Izrael, kar je del največjega vala usmrtitev v zadnjih desetletjih. Istočasno je Iran uradno vložil oster protest pri Združenih narodih zaradi obvestila o ponovni uporabi prekinjenih resolucij proti Iranu, kar iranski predstavniki ocenjujejo kot pravno neutemeljeno in kršitev Ustanovne listine ZN.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je čestital moldavski predsednici Maii Sandu za zmago proevropskih sil na parlamentarnih volitvah in poudaril, da Rusiji ni uspelo destabilizirati Moldavije, kljub velikim finančnim sredstvom, ki jih je vložila v ta namen. Zelenski je obljubil nadaljnjo podporo Ukrajine Moldaviji in poudaril, da "destabilizacijske aktivnosti Rusije izgubljajo teren".

Visoki predstavniki Evropske unije so izrazili olajšanje, ker je proevropska vladajoča stranka, ki jo vodi predsednica Maia Sandu, na parlamentarnih volitvah v Moldaviji obdržala večino kljub ruskemu vmešavanju. Izražajo podporo evropski usmeritvi Moldavije in blokiranju ruskih poskusov prevlade v regiji.

Predsednik Italijanske republike, Sergio Mattarella, je prispel v Astano, glavno mesto Kazahstana, kjer bo opravil uradni državni obisk. Prihod predsednika v predsedniško palačo v Astani je bil pospremljen s protokolarnimi slovesnostmi.

Evropska unija je ponovno uvedla obsežne sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Ta odločitev sledi podobni potezi Združenih narodov. Sankcije vključujejo omejitve potovanj in razpolaganja s premoženjem za fizične in pravne osebe. Teheran je že opozoril, da bo na takšne poteze odgovoril ostro, ker meni, da ne spoštujejo jedrskega sporazuma.

Tunizijski minister za zunanje zadeve Mohamed Ali Nafti se je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku srečal s tunizijsko skupnostjo v Washingtonu, s študenti in strokovnjaki ter opravil več dvostranskih srečanj. Med drugim se je pogovarjal s kolegi iz Savdske Arabije, Omana, Toga, Madagaskarja, Malija in Grčije.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Trumpova administracija je vložila pritožbo zaradi antisemitizma proti sistemu Kalifornijske državne univerze (CSU). Donald Trump je promoviral 'med beds' za ameriške bolnišnice, kar je sprožilo posmeh Jakea Tapperja. Alphabet bo Donaldu Trumpu plačal 22 milijonov dolarjev v poravnavi tožbe zaradi začasne ukinitve YouTube računov po dogodkih 6. januarja. Mark Levin je obtožil podpredsednika Vancea uhajanja protizraelskih sporočil iz Bele hiše in s tem spodkopavanja premierja Netanjahuja.

Proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji ponovno osvojila večino, kar bo omogočilo nadaljevanje proevropskega usmerjanja države in prizadevanja za vstop v EU. Kljub močnemu vplivu Moskve je proevropska usmeritev zmagala, kar pomeni poraz za rusko usmerjeno opozicijo in Putina.

Singapur je potrdil, da je zavrnil vstop Nathanu Lawu zaradi "nacionalnih interesov". Law, ki živi v Londonu, je bil ob prihodu na letališče zavrnjen, kljub temu, da je imel veljaven vizum.

Izraelska vojska naj bi se pripravljala na posredovanje proti floti Sumud, ki je namenjena dostavi humanitarne pomoči v Gazo. Izraelska državna televizija KAN poroča, da Izrael to ocenjuje kot provokacijo. Flota naj bi do Gaze potrebovala štiri dni.

V streljanju v Mormonski cerkvi v Michiganu je umrlo najmanj štiri ljudi, več pa je bilo ranjenih. Po poročanju oblasti je strelec podtaknil požar v cerkvi. Donald Trump je dogodek označil za 'napad na kristjane' in pozval k zaustavitvi nasilja.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

Izraelska vojska je v nedeljo sporočila, da je napadla skladišče orožja Hezbollaha v južnem Libanonu. Po navedbah izraelske vojske naj bi Hezbolah to skladišče uporabljal za načrtovanje in izvajanje napadov. Libanonski mediji so poročali, da je izraelski dron zadel območje blizu hiše v Houmin al-Fawqa, vendar ni bilo žrtev.

V streljanju in požaru v mormonski cerkvi v Grand Blancu v Michiganu sta umrli dve osebi. Napadalec, 40-letni moški iz bližnjega kraja, je bil ubit s strani policije. Predsednik Donald Trump je dejanje označil za »grozljiv« in »nov napad na kristjane«.

Zunanja ministra Severne Koreje in Kitajske sta se zavezala krepitvi vezi in poglobitvi usklajevanja proti unilateralizmu in hegemonizmu, kar je potencialni prikrit udarec Združenim državam. Državi, ki sta že dolgo gospodarski in strateški zaveznici, želita oživiti odnose, da bi se uprli ZDA.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo izpustitev ameriškega državljana Amirja Amiryja, ki je bil 'protipravno pridržan' v Afganistanu, in sporočilo, da se je vrnil na ameriška tla. Pri njegovi izpustitvi je posredoval Katar, Amiry pa je na poti v Dohi, od koder bo odpotoval naprej.

Generalni sekretar Sveta ministrov Katarja, Hamad bin Ahmed Al Muhannadi, se je sestal z generalnim sekretarjem kabineta Sultanata Oman, šejkom Al Fadhl bin Mohammed Al Harthyjem. Srečanje je potrdilo prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja med vladnimi sekretariati.

Število smrtnih žrtev v napadu na mormonsko cerkev v Grand Blanc Townshipu v Michiganu se je povečalo na štiri. Napadalec je v cerkev vdrl z avtomobilom in odprl ogenj, preden ga je ubila policija. Trump je dejanje označil za »nov napad na kristjane«.

Nigerijska vlada je ostro zavrnila nedavne obtožbe, ki so jih izrekle nekatere mednarodne platforme in spletni komentatorji, da teroristi v državi izvajajo sistematični genocid nad kristjani. Minister za informiranje in nacionalno orientacijo, Mohammed Malagi, je izjavil, da so takšne trditve neresnične in neutemeljene ter da prispevajo k razdeljenosti. Vlada poudarja, da so te obtožbe škodljive in ne temeljijo na resničnih dejstvih.

Letalo srbske vlade z generalom Nebojšo Pavkovićem je poletelo iz Finske proti Srbiji. Pred poletom ga je poklical srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Oblasti so nadaljevale preiskavo motiva za napad nekdanjega marinca na cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blanc Townshipu. Med nedeljsko mašo je z vozilom zapeljal v cerkev, streljal in podtaknil požar. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, osem pa ranjenih. Oblasti so preiskovale pogorišče cerkve.

Donald Trump je na svojem profilu Truth Social nakazal na pomemben napredek pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu, pri čemer naj bi se prvič v zgodovini združile vse strani. Hkrati je potrdil, da FBI preiskuje množično streljanje v cerkvi v Michiganu. Madžarske novice poročajo, da tajna služba preiskuje domnevno trojno sabotažo proti Trumpu v ZN, o kateri je Trump poročal na družbenih medijih.

Po smrti Russella M. Nelsona, nekdanjega srčnega kirurga, se Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja na izbiro novega predsednika. Nelson je v času svojega vodenja cerkve uvedel številne pomembne spremembe.

Nepalski minister za energijo in vodne vire, Kulman Ghising, bo oktobra obiskal Indijo, da bi se udeležil 8. srečanja Mednarodne zveze za sončno energijo (ISA). To bo prvi obisk indije ministra nove nepalske vlade premierke Sushile Karki. V Pakistanu je Punjab odobril ustanovitev enote za obvladovanje izgredov. Kabinetni stalni odbor za zakonodajne in privatizacijske zadeve je na zasedanju potrdil to odločitev.

Slovenija je uvedla sankcije proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. S to odločitvijo vlada sporoča Izraelu, da pričakuje dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnega humanitarnega prava, je dejala državna sekretarka Neva Grašič.

Kosovski premier v odstopu, Albin Kurti, je med obiskom v ZDA pojasnil, da je Washington prekinil načrtovani strateški dialog s Kosovom zaradi nesoglasij glede zaprtja srbskih struktur na severu Kosova. Kurti je dejal, da ne more sklepati kompromisov glede vladavine prava na severu, saj ne želi popustiti ZDA pri tem vprašanju. Poudaril je, da nekateri ameriški diplomati menijo, da Kosovo ne pomaga pri odvračanju Srbije od Rusije.

Moldavska policija je izdala opozorilo, da naj bi določene skupine ljudi načrtovale destabilizacijo države z organiziranjem protestov, ki naj bi se začeli po polnoči in se nadaljevali v ponedeljek. Opozorilo prihaja v času napetosti po volitvah, ko je Igor Dodon pozval svoje podpornike na ulice.

Članki pokrivajo širok spekter tem, od polemik v intelektualnih krogih glede političnih stališč do odzivov na mednarodne dogodke. V Španiji se pojavljajo kritike na račun mednarodne pozicije PP (Partido Popular). V Italiji minister Tajani odgovarja na kritike glede izbire glasbe v televizijskih programih, pri čemer poudarja pomen svobode izražanja. V Peruju je bil izpostavljen govor Dine Boluarte v Združenih narodih, ki je sprožil mešane odzive. V Združenih državah Amerike je poudarjena prisotnost nasilja v politiki in vloga orožja, medtem ko se pojavljajo predlogi za nagrade skrajnim aktivistom. Izrael se spominja tragedije 7. oktobra in obsoja dejanja Hamasa.

V ruskem zračnem napadu na Kijev je bila poškodovana zgradba poljskega veleposlaništva, je sporočilo poljsko zunanje ministrstvo. Napad se je zgodil v noči na nedeljo med obsežnim ruskim zračnim napadom na Ukrajino.

Predsedovanje Donalda Trumpa, še posebej njegov drugi mandat, je imelo velik vpliv na Združene države in svet, kot so opazili voditelji in analitiki po svetu. Članki na ktar.com, ndtv.com in yahoo.com poročajo o tem, kako so mednarodni voditelji ocenili Trumpove politike, pri čemer so izpostavili tako pozitivne kot negativne vidike.

V Moldaviji, državi kandidatki za članstvo v EU, so parlamentarne volitve zaznamovale medsebojne obtožbe o manipulacijah in poskusih sabotiranja. Proevropske in proruske strani so druga drugo obtoževale o vmešavanju v volilni proces, ki je ključen za prihodnost države.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je napovedal, da bo ponovno zaprosil za moldavsko državljanstvo, ki mu ga je odvzel nekdanji predsednik Igor Dodon. Băsescu je pojasnil, da je s tem počakal do konca volitev v Moldaviji. Izrazil je prepričanje, da bodo proevropske stranke zmagale na volitvah in da bi bil Ion Ceban lahko dober zaveznik Maie Sandu.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, je med obiskom na Kubi, ki je sledil njegovi udeležbi na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, opravil pogovore s kubanskim kolegom Miguelom Díaz-Canelom Bermúdezom. Med obiskom so bili podpisani trije pomembni sporazumi med državama.

Rusija je obsodila sankcije proti Iranu kot nezakonite in zavrnila poskuse treh evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo teh sankcij. Rusko zunanje ministrstvo je poskuse držav Varnostnega sveta ZN označilo za prevaro.

Rusija si prizadeva širiti svoj vpliv v Evropi z različnimi metodami, vključno z dezinformacijami in financiranjem političnih sil. V Nemčiji to počne s pomočjo kulturne diplomacije, ki spodkopava Ukrajino. V Moldaviji in na Češkem, kjer bodo kmalu volitve, se širijo proruske dezinformacije, kar ogroža podporo Ukrajini in vpliv EU v vzhodni Evropi. Strokovnjaki opozarjajo, da je cilj Rusije obkoliti Ukrajino.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

V Peruju so mladi znova protestirali proti predsednici Dini Boluarte zaradi pokojninske reforme in korupcije. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je bilo ranjenih več policistov, protestnikov in novinarjev. V Italiji je prišlo do spopadov med propalestinskimi protestniki in policijo v Torinu, pri čemer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Protesti so del širših demonstracij po državi pred velikim shodom, načrtovanim v Rimu.

Članice Evropske unije so glede priznanja Palestine še vedno razdeljene, čeprav prizadevanja za njeno priznanje dobivajo podporo. V zadnjih tednih so države na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku jasno izrazile svoje stališče glede Izraela in Palestine. Medtem ko pozivi k ustanovitvi palestinske države dobivajo podporo, EU ne more govoriti z enim glasom. Večina evropskih držav zdaj priznava palestinsko državo, zahvaljujoč uradnim izjavam Francije, Belgije in Luksemburga v ponedeljek v ZN.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 65. obletnici diplomatskih odnosov med Kitajsko in Kubo izrazil pripravljenost Pekinga za okrepitev bilateralnih vezi in sodelovanja s Kubo. Xi je poudaril, da je Kitajska pripravljena poglobiti sodelovanje in okrepiti kitajsko-kubansko partnerstvo kot model.

V bližini Boulogne-sur-Mer v severni Franciji so na plaži Saint-Étienne-au-Mont našli truplo migranta. Francoske oblasti preiskujejo smrt in morebitno povezavo s poskusom prečkanja Rokavskega preliva, ki se je zgodil severneje, pri kraju Equihen-Plage. Starost in narodnost žrtve zaenkrat nista znani. Poročajo, da je bilo konec tedna veliko poskusov prečkanja.

Med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahua na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je delegacija Črne gore ostala sedeti, kar je sprožilo ogorčenje in razočaranje v Pokretu solidarnosti s Palestino. Medtem ko so delegati številnih držav, tudi tistih, ki tradicionalno podpirajo Izrael, zapustili dvorano v znak protesta proti zanikanju trpljenja palestinskega naroda, je predstavnica Črne gore ostala neaktivna. S tem dejanjem se je Črna gora pasivno postavila na napačno stran, menijo kritiki.

Nemški notranji minister je napovedal neposredne pogovore s talibani v Kabulu glede deportacije kriminalcev v Afganistan. Opozicija, predvsem stranka Levica, je to potezo ostro kritizirala, češ da Nemčija sodeluje z islamističnim terorističnim režimom in ogroža življenja ljudi. Pogovori naj bi se nanašali tudi na deportacije v Sirijo.

Kitajski premier Li Qiang je na zasedanju Generalne skupščine ZN kritiziral idejo 'zakona močnejšega' in opozoril na turbulentno obdobje. V Italiji, v Toskani, stranka FdI (Fratelli d'Italia) po anketah pridobiva podporo, kar bi lahko ogrozilo položaj stranke PD (Partito Democratico) na prihajajočih regionalnih volitvah. V Španiji se nadaljuje preiskava proti Begoni Gómez, ženi premierja Pedra Sáncheza, kar jo približuje obtožnici. Poleg tega, v Mehiki, postaja očitno, da boj proti korupciji ni bil prioriteta zadnjih sedmih let. V Kataloniji pa Aliança Catalana pridobiva podporo s poudarjanjem neodvisnosti in nasprotovanjem muslimanski imigraciji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je kritiziral tiste, ki so napadli koncert Mogola in izjavil, da ne marajo svobode.

Iransko zunanje ministrstvo je zavrnilo izjave, podane v skupni izjavi PGCC-UK, ki so izražale dvom o iranski suverenosti nad tremi otoki v Perzijskem zalivu. Iran poudarja, da so otoki neločljiv del Irana in da tovrstne neutemeljene izjave ne morejo spremeniti zgodovinskih dejstev. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva, Esmaeil Baghaei, je odločno zavrnil obtožbe, izrečene na srečanju zunanjih ministrov PGCC-UK.

Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) je ukinil delno suspenzijo Rusiji in Belorusiji, kar je sprožilo ogorčen odziv Ukrajine, ki meni, da je IPC s tem izdal olimpijske vrednote. Odločitev so sprejeli na generalni skupščini v Seulu, s čimer sta državi ponovno postali polnopravni članici. Ukrajina je izrazila močno nestrinjanje s to odločitvijo.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

V Damasku so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi, kritizirali arabske voditelje in izrazili solidarnost z odporom. Kolesarsko ekipo Israel–Premier Tech so zaradi varnostnih pomislekov umaknili z dirke Giro dell’Emilia, potem ko so protestniki prekinili dirko Vuelta a Espana. V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov na največjih pro-palestinskih demonstracijah v Nemčiji doslej. V Južni Afriki so protestniki pozvali k končanju genocida v Gazi.

Po nedavnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in paradi ob 80. obletnici kitajske zmage v drugi svetovni vojni se v svetovnih medijih pojavljajo vprašanja o tem, ali Kitajska gradi nov svetovni red, v katerem bo prevladujoča sila. Kitajski voditelj Xi Jinping je v govoru poudaril, da se moramo pripraviti na drugačen svet.

Nekdanji malezijski premier Mahathir Mohamad je ob svoji stoletnici dejal, da Izrael ni ničesar izvedel iz izkušnje nacističnega genocida in da bo množično ubijanje Palestincev v Gazi za vedno zaznamovalo zgodovino. Ocenil je, da dejanja Izraela predstavljajo genocid, ki si ga bodo zapomnile generacije.

Malezijska ambasada v Iranu je ponovno začela delovati po začasni zaprtju zaradi konflikta med Iranom in Izraelom junija. To je sporočil zunanji minister Datuk Seri Mohamad Hasan v New Yorku.

Na Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) je prišlo do spora med Indijo in Pakistanom glede terorizma. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je obtožil Pakistan, ne da bi ga imenoval, da je središče terorizma, pri čemer je izpostavil nedavni napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, v katerem je bilo ubitih 26 turistov. Jaishankar je poudaril, da morajo države nedvoumno obsoditi državno sponzorirano terorizem.

Kilmar Abrego Garcia, ki je bil nepravično deportiran iz Združenih držav Amerike v Salvador in čigar primer je postal simbol zaostrovanja priseljevanja pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, je bil premeščen iz pripora v Virginiji v objekt v Pennsylvaniji. Primer je sprožil burne odzive in razprave o priseljevanju.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je postala tarča kritik in posmeha v Nemčiji zaradi svojih nedavnih nastopov in dela na Generalni skupščini Združenih narodov. Nemški mediji, vključno z revijo Der Spiegel, poročajo, da njena dejavnost povzroča sram med nemško javnostjo. Posebej je bila izpostavljena njena reakcija ob poslušanju govora Donalda Trumpa na Generalni skupščini.

Zunanji minister Winston Peters je na Generalni skupščini ZN sporočil, da Nova Zelandija zaenkrat ne bo priznala palestinske države, pri čemer je kot razloge navedel tekočo vojno, nadzor Hamasa nad Gazo in nejasnost glede povojnih načrtov. Peters je poudaril zavezanost Nove Zelandije rešitvi z dvema državama in pozval k prekinitvi ognja ter več pomoči za Gazo, obenem pa napovedal novo humanitarno pomoč.

Evropska unija je zahtevala takojšnjo izpustitev diplomata, ki so ga sredi avgusta aretirale malijske oblasti. EU aretacijo ocenjuje kot kršitev mednarodnega prava. Čeprav nacionalnost diplomata ni bila razkrita, okoliščine aretacije ustrezajo aretaciji francoskega obveščevalnega častnika. Evropska unija poudarja, da ima diplomat vse potrebne zakonske dokumente.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v intervjuju za nemški Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung (FAZ) dejal, da bo Srbija še naprej skušala ohranjati dobre odnose z Rusijo. Hkrati je izrazil kritiko na račun ruskega zunanjega obveščevalnega sporočila (SVR) o izvozu srbskega streliva, ki ga je označil za najbolj žaljivo izjavo proti Srbiji, kar jih je kdaj videl. Vučić je še poudaril, da Nemčija financira protestnike v Srbiji.

Interpol je sprožil mednarodno iskanje za Tonyjem Janzenom Valverdejem Victorianom, 20-letnim perujskim državljanom, znanem kot 'Mali J', ki je osumljen, da je naročil trojni umor Morene Verdi, Brende del Castillo in Lare Gutiérrez v Florencio Vareli v Argentini. Policija preiskuje možnost, da je osumljenec poskušal pobegniti iz države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s španskim premierjem Pedrom Sanchezom. V pogovoru sta voditelja razpravljala o dvostranskih odnosih med Turčijo in Španijo ter o regionalnih in globalnih vprašanjih. Erdoğan je izrazil prepričanje, da je treba ustaviti izraelskega premierja Netanjahuja, ker sabotira mirovni proces.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Združenih narodov obtožil Izrael, da namerno poskuša destabilizirati Bližnji vzhod. Opozoril je tudi Zahod, da spodkopava diplomatska prizadevanja in zagrozil z odločnim odgovorom na morebitne napade na Rusijo. Lavrov je izpostavil tudi manifestacije v Angliji, Nemčiji in Južni Afriki, ki pozivajo k ustavitvi izraelskih napadov na palestinsko enklavo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na Generalni skupščini Združenih narodov opozoril na sistematične napade na Srbe v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Lavrov je obtožil Zahod, da spodkopava Daytonski sporazum in krši pravice Srbov, s čimer ogroža mir na Balkanu. Poudaril je tudi, da so sankcije proti Iranu nezakonite.

Članki izpostavljajo zaskrbljenost glede potencialnih posledic politike Donalda Trumpa. Prvi članek opozarja na nevarnost, da bi avtokratski voditelj, ki se boji za svojo prihodnost, lahko sprožil novo svetovno vojno. Drugi članek poroča o protestih v Združenem kraljestvu ob Trumpovem drugem državniškem obisku, ki jih je organizirala koalicija več kot 50 sindikatov in dobrodelnih organizacij.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru po njegovem pozivu ameriškim vojakom k neposlušnosti predsedniku Trumpu med protestom v New Yorku. Hkrati pa podjetje CoreCivic, ki je povezano s politiko in je bilo tarča tožb in zvezne preiskave, zaposluje osebje za podporo Trumpovi kampanji deportacij v okolici Chicaga, s čimer izkorišča njegovo agresivno politiko priseljevanja.

Srbsko zunanje ministrstvo je izrazilo nestrinjanje in razočaranje nad izjavo zunanjega ministrstva BiH, ki kritizira domnevno vmešavanje Srbije v notranje zadeve BiH. Ministrstvo BiH je obsodilo izjave srbskega ministrstva kot nedopustno vmešavanje v suvereno državo in njeno politiko.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozoril, da bo vzpostavitev palestinske države ostala nepopolna, dokler se Izrael ne bo ustavil. Pozval je k takojšnjemu sojenju izraelskemu premierju Benjaminu Netanyahuu in članom njegovega kabineta zaradi genocida v Gazi. Erdogan je poudaril, da je za dokončno rešitev palestinskega vprašanja nujno zaustaviti izraelsko agresijo.

V New Yorku so potekali množični protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi med govorom Benjamina Netanjahuja v Združenih narodih. Stotine protestnikov se je zbralo na Times Squareu, kjer so izražali svoje nestrinjanje z izraelsko politiko. Medtem v Evropi poteka razprava o morebitni izključitvi Izraela iz UEFA zaradi vojne v Gazi. O tem naj bi odločali v začetku novembra, razprava pa se je razširila tudi na področje športa.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

V Ženevi se je v soboto zbralo med 6.000 in 10.000 ljudi, ki so protestirali v znak solidarnosti s Palestino. Protest je organiziralo gibanje BDS (Boycott, Désinvestissement et Sanctions). Po ocenah policije je to največji propalestinski shod v Ženevi po letu 2023.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ponudil pomoč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pri zajetju voditeljev venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua. Ponudba je bila posredovana ameriškemu odposlancu Richardu Grenellu v začetku tega meseca, skupaj s pismom, naslovljenim na predsednika Trumpa. Madurovo dejanje je del prizadevanj za zbližanje z ZDA, medtem ko so ZDA okrepile vojaško prisotnost v Karibih v okviru protinarkotične operacije.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je izrazil prepričanje, da bi morebitna izvolitev Andreja Babiša za češkega premierja na volitvah oktobra 2025 izboljšala odnose med Češko in Slovaško. Pellegrini je tudi kritiziral češkega podpredsednika vlade Víta Rakušana in dejal, da se Slovaško izkorišča v češki predvolilni kampanji. Pričakuje obnovitev medvladnih posvetovanj med državama.

Bangladeška diaspora je protestirala pred sedežem ZN v New Yorku proti Muhammadu Yunusu, obtožujoč ga povečanja zločinov nad manjšinami in spreminjanja Bangladeša v državo, podobno talibanom. Protestniki so vzklikali "Vrnite se v Pakistan". Yunus je nagovoril 80. Generalno skupščino ZN.

Rusija ni uspela pridobiti dovolj podpore za izvolitev v upravni svet agencije Združenih narodov za letalstvo (ICAO), kar je še ena mednarodna obsodba po invaziji na Ukrajino leta 2022. Neuspeh pri ponovni pridobitvi sedeža v svetu ICAO predstavlja nov udarec za Moskvo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil tako imenovane 'vojne barone', da podpihujejo konflikt v Ukrajini. Erdoğan je to izjavil na diplomatskem forumu Bosphorus, pri čemer je poudaril, da ti akterji prispevajo k eskalaciji napetosti.

Sirijsko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi dogodkov v mestu Dera leta 2011. Omenjeni dogodki so povezani z obtožbami o ubojih, mučenju in nezakonitem odvzemu prostosti.

Uradnik administracije nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bil domnevno fizično napaden v stranišču na sedežu Združenih narodov v New Yorku med zasedanjem Generalne skupščine ZN. Bela hiša je incident označila kot napad "neuravnovešenega levičarja", ki naj bi uradnika celo snemal v kopalnici. Napadalca so aretirali in obtožili napada in poslabšanja razmer.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je zavrnil ponudbo Združenih držav Amerike za trimesečni odlog ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov v zameno za predajo celotne zaloge obogatenega urana. Po njegovih besedah Teheran in Washington nista dosegla dogovora o vprašanju "snapback" sankcij. Pezeškian je zahteve ZDA označil za nesprejemljive.

Sirsko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Bašarja al-Assada zaradi obtožb o naklepnem umoru in mučenju, ki je povzročilo smrt. Po poročanju naj bi Assad decembra pobegnil v Rusijo. Nalog za aretacijo naj bi bil izdan tudi preko Interpola.

Generalni sekretar Sveta za regionalno sodelovanje (RCC) Amer Kapetanović je v Washingtonu, ZDA, sodeloval na okrogli mizi o regionalnem sodelovanju v jugovzhodni Evropi, ki jo je organiziral Atlantski svet. Kapetanović je poudaril, da je regija sestavni del stabilnosti in blaginje Evrope.

Sirijske oblasti so več kot devet mesecev po odstavitvi izdale arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada zaradi obtožb o umorih in mučenju. Obstaja možnost, da bo sledilo mednarodno iskanje preko Interpola. Al Asad naj bi se po odstavitvi nahajal v Rusiji.

Francoske in belgijske osebnosti, vključno z Angèle, DJ Snake in Léno Situations, so pozvale k diplomatski zaščiti za flotiljo, ki pluje proti Gazi. V svoji izjavi poudarjajo, da je več držav, kot sta Španija in Irska, že odobrilo diplomatsko zaščito svojim državljanom na krovu flotilje. Pozivajo Francijo in Belgijo, da zaščitita civiliste na območjih konfliktov in omogočita dostavo humanitarne pomoči, kot to določa mednarodno pravo.

Osem srbskih državljanov ostaja ujetih na Madagaskarju zaradi nasilnih protestov, ki so izbruhnili v tej otoški državi. Potniki, ki bi se morali vrniti v Srbijo že v petek, se trenutno nahajajo na letališču, vendar jim razmere ne dopuščajo odhoda. Med njimi sta tudi dva srčna bolnika, ki jima zaloge zdravil počasi pojenjajo.

Nova mednarodna flotilja, sestavljena iz desetih plovil s približno 70 aktivisti iz več kot 20 držav, je izplula iz Sicilije z namenom prebiti izraelsko blokado Gaze. Iniciativo vodi Koalicija Svobodne Flotilje, ki kljub izraelskim grožnjam želi dostaviti pomoč in opozoriti na razmere v Gazi.

Dve ženski sta umrli v soboto zjutraj, ko sta poskušali prečkati Rokavski preliv iz Francije v Veliko Britanijo na improviziranem čolnu, na katerem so bili tudi drugi migranti, so sporočile francoske oblasti. Incident se je zgodil, ko so migranti poskušali doseči Združeno kraljestvo.

Pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je bila izključena še ena proruska stranka. Predsednica Maia Sandu je ponovno opozorila na močan pritisk iz Rusije, ki po njenih besedah želi destabilizirati državo. To je že druga proruska stranka, ki je bila izključena v kratkem času.

Japonske pomorske sile so prvič zaznale jedrsko podmornico projekta "Borej" ruske mornarice, ki se je nahajala 40 kilometrov od japonskih obal. Podmornico so opazili v bližini otoka Hokkaido, spremljali pa so jo raketna križarka in reševalni vlačilec. Odkritje je sprožilo aktivacijo japonskih patrulj.

Francoska nevladna organizacija SOS Chrétiens d’Orient se je znašla pod preiskavo zaradi suma medežništva pri zločinih proti človečnosti in vojnih zločinih, ki naj bi bili storjeni v Siriji. V okviru preiskave so potekale večdnevne preiskave na sedežu organizacije. Preiskava je bila odprta v Franciji.

V Teheranu so odkrili mural v čast Sajeda Hasana Nasrallaha ob prvi obletnici njegove smrti. V južnem predmestju Bejruta se je začela slovesnost v spomin na Sajeda Hasana Nasrallaha in Sajeda Hašema Safi al-Dina, kjer je šejk Qassem iz Hezbolaha pohvalil veliko udeležbo.

Madžarski premier Viktor Orban je izpolnil svojo grožnjo in uradno označil skupine, ki jih obravnava kot teroristične, pri čemer je Antifa ena izmed njih. S tem se Madžarska pridružuje Združenim državam Amerike, ki so že sprejele podoben ukrep. Ta poteza vzbuja zaskrbljenost glede omejevanja svobode izražanja in združevanja.

Evropska unija se sooča z izzivi pri sprejemanju odločitev o pomoči Ukrajini zaradi nasprotovanja Madžarske. Po poročanju Deutsche Welle, EU priznava, da ne more zaobiti madžarskega veta pri vstopu Ukrajine v unijo in upa na spremembo oblasti na Madžarskem po parlamentarnih volitvah leta 2026. Hkrati pa Politico poroča, da EU raziskuje možnosti, kako brez soglasja Madžarske sprejeti odločitev o prenosu ruskega premoženja v korist Ukrajine.

Številni privrženci Hezbolaha so v Libanonu obeležili prvo obletnico smrti svojega nekdanjega voditelja Hasana Nasralaha, ki je bil ubit v izraelskem napadu. Kljub opozorilom lokalnih oblasti se je več tisoč ljudi zbralo v predmestju Bejruta, da bi počastili spomin na Nasralaha. Dogodek je potrdil, da Hezbolah še vedno uživa podporo v Libanonu, kjer ga nekateri vidijo kot odpor proti Izraelu.

Nekdanja podpredsednica ZDA, Kamala Harris, je v svojih spominih z naslovom "107 dni" razkrila, da je imela iskren pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Münchenski varnostni konferenci februarja 2022. V pogovoru naj bi ga prepričala o neizogibnosti konflikta z Rusijo.

Sirski organi so izdali arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada več kot devet mesecev po njegovem odstopu z oblasti. Aretni nalog je bil izdan na ukaz sodnika 27. septembra.

Tunizijski minister za zunanje zadeve Mohamed Ali Nafti se je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov sestal s številnimi visokimi predstavniki. Z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom je potrdil zavezanost Sveta Evrope Tuniziji in okrepil dvostransko sodelovanje. Z generalno direktorico Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Amy Pope je razpravljal o globalnem pristopu k migracijam. S senegalskim kolegom Cheikhom Niangom je govoril o krepitvi sodelovanja v različnih sektorjih. Na koordinacijskem srečanju Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) pa je Nafti ponovno izrazil podporo Tunizije Palestincem.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je izjavil, da imajo ženske v Iranu pravico izbire glede nošenja hidžaba in obsodil prisilno uveljavljanje te prakse. Prav tako je dejal, da so mednarodne sankcije in pritiski okrepili odpornost in enotnost Irana. V New Yorku je Pezeškijan označil zahtevo Združenih držav Amerike po predaji obogatenega uranija v zameno za suspenzijo sankcij za nesprejemljivo.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je ob robu 80. Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem ZN, Antoniom Guterresom. Guterres je pohvalil odlične odnose med Senegalom in Združenimi narodi ter izrazil podporo senegalskemu vodstvu. Faye in Guterres sta se zavzela za bolj človeški in pravičen multilateralizem.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Iran je uradno napovedal, da je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva na posvetovanja, pri čemer je obtožil evropske sile zlorabe mehanizma za reševanje sporov.

Donald Trump je objavil, da potekajo zelo spodbudne in produktivne razprave glede miru v Gazi. Po poročanju naj bi Hamas načeloma sprejel ameriški načrt, ki predvideva izpustitev vseh talcev, tako živih kot mrtvih, in razorožitev ter umik Hamasa iz Palestine. V zameno naj Izrael ne bi priključil Zahodnega brega in Gaze. Načrt predvideva tudi združitev Gaze in Zahodnega brega pod novo palestinsko oblastjo, pri čemer naj bi večnacionalne sile zagotavljale varnost Izraelu.

Novinar in kolumnist Nino Đula, urednik Jutarnjega lista, se bo dubrovniški publiki predstavil kot slikar na razstavi v Kazališču Marina Držića. Medtem pa direktor Skijališča Črne Gore čaka z odstopom s funkcije do novih volitev, po mnenju Agencije za preprečevanje korupcije (ASK), ker je istočasno opravljal funkcijo odbornika in člana upravnega odbora Turistične organizacije Kolašin.

Posebni predstavnik ciprskega predsednika, Güneş Onar, se je sestal z veleposlanikom Združenega kraljestva in veleposlanikom Francije na Cipru. Srečanja so potekala z Jamesom Kariukijem, namestnikom stalnega predstavnika Združenega kraljestva, in Jayem Dharmadhikarijem, namestnikom stalnega predstavnika Francije.

Župan italijanskega mesta Terni, Stefano Bandecchi, je sprožil val ogorčenja s svojimi izjavami na družbenih omrežjih, v katerih je izrazil podporo Izraelu in zanikal smrt 20.000 otrok v Gazi. Njegove besede so ostro obsodili predstavniki strank Avs in PD, ki so jih označili za »gnusne« in »odvratne«.

Kitajska je izrazila obžalovanje, ker Varnostni svet ZN ni uspel podaljšati jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015. Kitajski odposlanec Geng Shuang je poudaril, da Varnostni svet ni sprejel resolucije, ki sta jo predlagali Kitajska in Rusija, s katero bi se podaljšal sporazum.

Bela hiša je štiri dni po srečanju kralja Felipeja VI. z Donaldom Trumpom v New Yorku, med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, objavila fotografijo njunega srečanja. Kralj Felipe VI. se je udeležil sprejema, ki ga je organiziral predsednik Združenih držav Amerike. Med govorom na zasedanju je Felipe VI. obsodil poboj civilistov v Gazi kot »pokol«.

Ameriška igralka Jennifer Lawrence je izjavila, da je situacija v Gazi "nič manj kot genocid" in dodala, da jo je "strah za svoje otroke, za vse naše otroke". Njeno izjavo so povzeli različni mediji, kot so Al Jazeera, PerthNow, Haaretz in NME, ki poudarjajo njeno ostro kritiko izraelskega delovanja v Gazi.

Ambasador Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih, Zlatko Lagumdžija, je srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN označil za primer politike brez načel. Lagumdžija je za Federalno televizijo dejal, da je BiH na pravi strani zgodovine, Srbija pa na nasprotni.

Egipt naj bi blokiral lastno flotiljo Sumud, ki naj bi plula v Gazo, pri čemer prostovoljci poročajo, da oblasti še niso odobrile njihovega načrta. Lastnik enega od čolnov se je umaknil zaradi varnostnih pomislekov. Medtem pa so havajski državni senatorji in poslanci zaključili obisk v Izraelu, ki ga je organiziralo in financiralo izraelsko zunanje ministrstvo. Obisk je bil deležen kritik zaradi domnevnih rasističnih politik apartheida Izraela.

Iran je tik pred pričakovano ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov dovolil inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) vstop v državo. IAEA je potrdila, da so inšpekcije potekale ta teden. Kljub temu se zdi, da ukrep ne bo ustavil ponovne uvedbe sankcij.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je dovolilo administraciji Donalda Trumpa, da začasno ustavi mednarodno pomoč v vrednosti več kot štiri milijarde dolarjev, kljub temu da jo je pred tem odobril Kongres. Odločitev sodišča omogoča Trumpovi administraciji nadzor nad sredstvi, namenjenimi za različne mednarodne programe in projekte.

Iran je odpoklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva v znak protesta proti aktiviranju mehanizma za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov s strani teh treh držav. Teheran je potezo označil za neodgovorno. Države E3 so mehanizem sprožile pred enim mesecem, sankcije pa so začele veljati v nedeljo.

Iran je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Velike Britanije na posvetovanja v Teheran. Odločitev je odgovor na aktiviranje mehanizma za reševanje sporov JCPOA s strani teh treh evropskih držav, kar bi lahko privedlo do ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iransko zunanje ministrstvo je veleposlanike pozvalo na pogovore.

Britanski mediji, med drugim Telegraph in Daily Mail, poročajo, da je srečanje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z britanskim kraljem Karlom III., premierjem Kirom Starmerjem in drugimi uradnimi osebami v Združenem kraljestvu morda vplivalo na spremembo njegovega stališča glede krize v Ukrajini. Mnenje Trumpa naj bi se spremenilo po pogovoru z monarhom.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) načrtuje, da bo Nemčija še letos sklenila sporazum s Sirijo o vračanju sirskih državljanov, začenši s kriminalci in kasneje tudi z osebami brez pravice do bivanja. Poleg tega Nemčija načrtuje ponovno redno izvajanje deportacij v Afganistan.

Trumpova administracija očitno načrtuje ponovno pritožbo na vrhovno sodišče glede pravice do državljanstva na podlagi rojstva v ZDA. Predsednik Trump si še naprej prizadeva spremeniti to načelo, vendar so mu številni sodniki že postavili ovire. Kljub temu Bela hiša očitno išče nove možnosti za uveljavitev svoje vizije.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je ostro kritiziral ZDA in evropske države, vključno s podpisnicami jedrskega sporazuma iz leta 2015, zaradi sabotiranja diplomatskih prizadevanj glede iranskega jedrskega programa. Izpostavil je, da so poteze evropske trojice – Velike Britanije, Francije in Nemčije – za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu "nične in neveljavne" ter nimajo pravne podlage. Araghchi je obsodil tudi nezakonite sankcije E3.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Berlina, Pariza in Londona na posvetovanja, potem ko je spodletel poskus preprečitve ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa. Rok za Iran se je iztekel v nedeljo zjutraj.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, in predsednik Albanije, Bajram Begaj, sta se ločeno srečala z bivšim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Osmani je srečanje opisala kot "dolgo in vsebinsko", medtem ko je Begaj poudaril "nezlomljivo zavezništvo" med Albanijo in ZDA. V članku yenivatan.at pa je objavljena analiza o Trumpovem odnosu do FBI in vplivu na ameriške demokratične tradicije.

Mednarodni paralimpijski komite (IPC) je sprejel presenetljivo odločitev, ki Rusiji omogoča vrnitev športnikov pod lastno zastavo na paraolimpijske igre leta 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Nemška zveza za šport invalidov je odločitev označila za težko razumljivo. Sprejete so bile nove smernice, ki omogočajo udeležbo športnikom iz Rusije in Belorusije na paraolimpijskih igrah leta 2026.

Po poročanju haaretz.com je izraelski napad na Iran povzročil krivico nasprotnikom režima v Iranu. Iranski novinarji opisujejo, kako režim zatira proteste in kako so reševalna vozila postala orožje proti protestnikom, ter zakaj je izraelski napad okrepil vladavino ajatol. Uncutnews.ch poroča, da je MI6 izumil iransko prevaro z jedrskim orožjem. Varnostni svet ZN pa je zaradi iranskega jedrskega programa ponovno uvedel stroge gospodarske sankcije proti Iranu. Middleeasteye.net poroča, da je iranski zunanji minister Araghchi dejal, da so inšpektorji v Iranu, medtem ko je Varnostni svet ZN pripravljen ponovno uvesti sankcije.

Nekdanji general Vojske Jugoslavije, Nebojša Pavković, obsojen za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Kosovu, je bil predčasno izpuščen iz zapora na Finskem, kjer je prestajal 22-letno kazen. Odločitev o njegovi izpustitvi je sprejel Mehanizem za mednarodne kazenske sodišča v Haagu. Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je izrazil zadovoljstvo ob njegovi izpustitvi in mu zaželel dolgo življenje ter boljše zdravje.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, se je srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovo ženo Melanijo Trump. Med srečanjem je Milatović poudaril pomembnost dolgoletnega partnerstva med državama, izpostavljajoč ponos Črne gore na 120 let diplomatskih odnosov s Združenimi državami Amerike. Izrazil je tudi željo po nadaljnji gradnji mostov sodelovanja in prijateljstva med državama.

V Damasku so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi in kritizirali arabske voditelje zaradi ignoriranja palestinske stiske. Izrazili so solidarnost z odporniškim gibanjem. Hkrati je v Worcesterju potekal protest Palestine Solidarity Campaign, ki je pozival k bojkotu blagovnih znamk, ki naj bi podpirale izraelske akcije v Gazi. Protest je bil del kampanje 'Ne kupuj apartheida'.

V Arizoni je republikanski poslanec pozval k usmrtitvi kongresnice iz Washingtona, Pramile Jayapal, zaradi pozivanja k protestom proti Trumpu. ZDA so preklicale vizum predsedniku Kolumbije, Gustavu Petru, po tem, ko je pozval ameriške vojake, naj ne upoštevajo Trumpa. Razpravljalo se je o moči javnega pritiska proti avtokratskim težnjam v politiki, po ponovni uvedbi oddaje Jimmyja Kimmela.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetljivih dejanj" med pro-palestinskim protestom v New Yorku. Petro je bil posnet, kako poziva ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, in poziva k globalnim oboroženim silam za osvoboditev Palestincev. Protesti so potekali pred sedežem Združenih narodov. V Portlandu so protestniki zahtevali, da senator Ron Wyden nasprotuje genocidu v Gazi.

Iran se bo soočil z obsežnimi sankcijami Združenih narodov, ki bodo začele veljati to soboto, prvič v desetletju, potem ko so jedrski pogovori z Zahodom propadli. Kljub tednu pogovorov na visoki ravni v New Yorku bodo zahodne sile Teheran obtožile oviranja jedrskega programa. Medtem je Mednarodna agencija za atomsko energijo sporočila, da so inšpektorji dobili dovoljenje za vrnitev na iranska mesta.

V Moldaviji potekajo parlamentarne volitve, ki so ključnega pomena za geopolitično prihodnost države. Volitve potekajo v ozračju napetosti in obtožb o ruskem vmešavanju. Izid volitev bo odločil, ali se bo država usmerila proti Vzhodu ali Zahodu. Evropska unija in Rusija se borita za vpliv v Moldaviji, pri čemer EU vidi prihodnost države kot del Evrope.

Varnostni svet Združenih narodov ni uspel preprečiti ponovne uvedbe sankcij proti Iranu. Predlog resolucije, ki sta ga predlagali Kitajska in Rusija, je bil zavrnjen v New Yorku, kar pomeni, da bodo sankcije začele veljati v nedeljo. Ta neuspeh pomeni, da se Iran sooča z obnovljenimi mednarodnimi omejitvami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Madžarsko, da uporablja drone za vohunjenje na ukrajinsko-madžarski meji. Madžarski zunanji minister je odgovoril, da Zelenski zaradi svoje proti-madžarske obsedenosti izgublja razum. Incidenti z droni so se zgodili ob meji med državama, kar je zaostrilo odnose med Ukrajino in Madžarsko.

Turčija se je pridružila pozivom k izključitvi izraelske nogometne reprezentance iz mednarodnih tekmovanj zaradi vojne v Gazi. Turčija je postala prva članica UEFA, ki je javno pozvala k suspenzu Izraela. Poleg tega je komisija Združenih narodov uradno razglasila, da je Izrael zagrešil genocid nad Palestinci v Gazi, kar je povzročilo še več pozivov k njegovi izključitvi iz nogometnih tekmovanj.

Ameriški State Department je preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "nesmotrnih in vnetljivih dejanj" med obiskom v New Yorku. Petro naj bi pozival ameriške vojake, naj ne spoštujejo ukazov in spodbujajo nasilje.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, češ da je Kijev obseden z Budimpešto in si zamišlja grožnje, ki ne obstajajo. Szijjarto je obtožil Zelenskega, da 'vidi stvari, ki jih ni'.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je napovedal, da bo Nemčija še letos začela pogovore s Sirijo o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil. Poleg tega naj bi se kmalu ponovno začele redne deportacije v Afganistan. Deportacije v Sirijo so bile sicer ustavljene leta 2012.

Varnostni svet Združenih narodov je zavrnil zadnji poskus preložitve ponovne uvedbe sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Odločitev je bila sprejeta dan pred iztekom roka, ki ga je postavil Teheran. Iranski poskus preprečitve ponovne uvedbe globalnih sankcij, ki so bile odpravljene kot del jedrskega sporazuma iz leta 2015, je bil neuspešen. Zahodne države so trdile, da več tednov srečanj ni prineslo konkretnega dogovora.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je zavrnil kritike glede povabila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu na 47. vrh ASEAN v Kuala Lumpurju prihodnji mesec. Poudaril je, da bo Malezija izkoristila diplomatsko platformo za nadaljnje izražanje zaskrbljenosti glede razmer v Gazi in podpiranje palestinske stvari. Ibrahim je dejal, da mora biti Malezija strateška v pogajanjih in si ne more privoščiti prekinitev vezi.

Donald Trump je izjavil, da je blizu dogovor o Gazi, ki bi zagotovil izpustitev talcev. Viri blizu Haaretza poročajo, da je Hamas načeloma sprejel Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi, ki vključuje takojšnjo izpustitev vseh talcev. Trump je izrazil optimizem in dejal, da je navdušenje nad dogovorom močnejše kot kdaj koli prej.