Tri demokratske kongresnice iz Minnesote so v soboto dopoldne sporočile, da jim je bil onemogočen vstop v prostore ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu. Ilhan Omar, Angie Craig in Kelly Morrison so nameravale opraviti nadzor nad razmerami v objektu, vendar so jim uradniki vstop zavrnili, čeprav so sprva dobile dovoljenje za vstop v stavbo. Incident se je zgodil v času trajajočih protestov pred omenjenim centrom, kjer aktivisti opozarjajo na pogoje bivanja in obravnavo migrantov. Kongresnica Ilhan Omar je v pogovoru za medije izpostavila, da gre za oviranje parlamentarnega nadzora nad državnimi institucijami. Vodstvo agencije ICE za zdaj ni podalo podrobnega pojasnila o razlogih za nenadno preklicanje dovoljenja za ogled. Dogodek dodatno zaostruje napetosti med progresivnim krilom demokratske stranke in zveznimi agencijami, ki so zadolžene za nadzor meja in migracijsko politiko. Kongresnice so napovedale nadaljnje ukrepe za zagotovitev transparentnosti delovanja centra v Minneapolisu, medtem ko se pritiski javnosti in nevladnih organizacij na zvezne oblasti krepijo.

Organizacije za zaščito državljanskih svoboščin in pravic migrantov so za soboto napovedale vrsto protestov po celotnih Združenih državah Amerike zaradi torkovega incidenta, v katerem je ameriški imigracijski agent (ICE) v Minneapolisu ustrelil in ubil aktivistko. Dogodek je sprožil buren odziv javnosti, saj so državni organi v Minnesoti že sprožili uradno preiskavo okoliščin streljanja. Lokalna skupnost in aktivisti poudarjajo, da je bila žrtev znana borka za človekove pravice, kar je dodatno podžgalo napetosti med prebivalci in zveznimi agencijami. Po navedbah organizatorjev se bodo shodi zvrstili v večjih mestih, kjer bodo zahtevali odgovornost in reformo delovanja imigracijskih služb. Preiskovalci trenutno analizirajo dokaze, medtem ko napetosti v mestu, ki je bilo v preteklosti že žarišče protirasističnih protestov, znova naraščajo. Ameriška javnost se spopada z novim valom razprav o uporabi prekomerne sile s strani zveznih uslužbencev. Čeprav podrobnosti o samem poteku dogodka še niso v celoti razjasnjene, so aktivistične skupine odločene, da s sobotnimi shodi pritegnejo mednarodno pozornost k vprašanju varnosti migrantov in aktivistov v državi.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Organizacija Amnesty International je v odprtem pismu pakistanskemu premierju Shehbazu Sharifu pozvala k takojšnji prekinitvi aretacij in prisilnih deportacij afganistanskih migrantov. Po navedbah organizacije pakistanski načrt za repatriacijo nezakonitih tujcev krši mednarodno pravo, zlasti načelo nevračanja (non-refoulement), ki prepoveduje izgon oseb v države, kjer jim grozi preganjanje ali mučenje. Generalna sekretarka Agnes Callamard je ob tem izpostavila popolno pomanjkanje preglednosti, pravnega varstva in odgovornosti pri izvajanju izgonov, ki so se okrepili po septembru 2023. Svetovna organizacija za človekove pravice opozarja na sistematično nadlegovanje in pridržanja afganistanskih državljanov, med katerimi so številni v Pakistanu prebivali več desetletij. Amnesty International Pakistan poziva k vzpostavitvi dostopnih poti za registracijo beguncev, s poudarkom na zaščiti najbolj ogroženih skupin, kot so ženske, dekleta, novinarji ter pripadniki etničnih in verskih manjšin. Ti posamezniki so ob vrnitvi v Afganistan, kjer vladajo talibani, neposredno izpostavljeni nevarnosti povračilnih ukrepov in kršitev človekovih pravic. Razmere so se dodatno zaostrile, ko je Pakistan vstopil v tretjo in končno fazo svojega načrta za izgon tujcev brez urejenega statusa. Kljub temu da je Pakistan gostil begunce več kot 40 let, trenutna politika močno ogroža varnost tisočev ljudi. Amnesty International poudarja, da mora Islamabad namesto prisilnih izgonov zagotoviti humano obravnavo in pospešiti postopke za tiste, ki bi bili ob vrnitvi pod talibanski režim tarča zlorab ali zapornih kazni.

V mestu Coachella v Kaliforniji so v soboto, 10. januarja, izvedli miren protest pod geslom »Brez ICE v naši dolini, ne vojni v Združenih državah Amerike«. Dogodek, ki ga je organiziral Latino odbor (Comité Latino), se je začel ob 9. uri zjutraj po lokalnem času. Glavni namen shoda je bil izraziti nasprotovanje dejavnostim ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) na tem območju. Organizatorji so na shodu pričakovali približno 60 udeležencev, vključno z različnimi skupinami za pravice migrantov. Protestniki so poudarili pomen zaščite lokalne skupnosti pred deportacijami in nadzorom, ki ga izvaja zvezna agencija. Skupnost v dolini Coachella, ki jo v veliki meri sestavlja latinskoameriško prebivalstvo, se pogosto spopada s pritiski migracijske politike. Dogodek je potekal brez incidentov in se osredotočil na miroljubno izražanje nezadovoljstva z ameriško notranjo politiko glede priseljevanja. Latino odbor je s to akcijo ponovno opozoril na strahove in negotovost, ki jo prisotnost zveznih agentov prinaša med prebivalce doline, ter pozval k večji solidarnosti z nezaščitenimi delavci in njihovimi družinami.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Grške oblasti so na obali otoka Samos odkrile truplo sedemletne deklice iz Sudana, ki je bila pogrešana od božiča. Otrok je v morje padel med nevarno plovbo čolna z migranti, ki so poskušali prečkati Egejsko morje. Truplo so našli na plaži po večdnevnem iskanju, ki so ga ovirale neugodne vremenske razmere in nevaren teren ob obali. Lokalna obalna straža in policija sta nemudoma sprožili preiskavo o okoliščinah tragičnega dogodka, ki je ponovno opozoril na nevarnosti migracijskih poti v tem delu Sredozemlja. Po prvotnih informacijah je bila deklica del večje skupine ljudi, ki so se v upanju na azil v Evropski uniji odpravili s turške obale proti bližnjim grškim otokom. Ta dogodek predstavlja zadnjo v nizu tragedij na morju, kjer prenatrpani in tehnično neustrezni čolni pogosto podležejo valovom. Grške oblasti so poudarile, da nadaljujejo s prizadevanji za nadzor meja, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na nujnost vzpostavitve varnejših poti za begunce in iskalce azila.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.