Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil srečanje med madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Poleg zagotavljanja energetske oskrbe Madžarske naj bi Orbán s Putinom razpravljal tudi o reševanju konflikta v Ukrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile zavzele vas Klinove v ukrajinski regiji Doneck. Informacij o zavzetju ni mogoče neodvisno preveriti. V ruskem raketnem napadu na mesto Dnipro so umrle tri osebe, najmanj osem pa je ranjenih.

Vladimir Putin je ponovil grožnjo Evropi z vojno, če si jo ta želi. Generalni sekretar Nata pa je Putina ironično izzval glede njegovega videza v vojaških oblačilih, pri čemer je poudaril, da ga ni videl na fronti.

Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je izjavila, da bi moral mirovni načrt za Ukrajino vključevati zmanjšanje števila ruskih oboroženih sil in zmanjšanje izdatkov za obrambo. Po njenih besedah povečanje vojaškega potenciala Rusije negativno vpliva na strateško stabilnost regije. Kallasova je zavrnila trditve, da Kijev izgublja na bojišču, in se zavzela za nadaljnje financiranje Ukrajine s strani evropskih držav.

Ruska varnostna služba FSB trdi, da je preprečila ukrajinsko operacijo, ki naj bi vključevala ugrabitev ruskega lovca Mig-31 in usmeritev proti Natovi bazi v Romuniji, z namenom sprožiti eskalacijo. Po trditvah Moskve naj bi Kijev in London skupaj načrtovala provokacijo velikih razsežnosti. Rusija je odgovorila z napadom na območje, kjer naj bi bili nameščeni ukrajinski F-16.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je potrdila, da je bil popravljen drugi električni vod, ki napaja jedrsko elektrarno Zaporožje v Ukrajini. Ta 330-kilovatna linija, ki je bila od maja nedelujoča, je ključna za zagotavljanje zunanjega napajanja elektrarne. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je popravilo označil za "pomemben korak za jedrsko varnost".

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Rusija je v Belorusijo namestila najnovejši raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrsko orožje. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je sistem že na bojnem dežurstvu.

Po prekinitvi ognja v Ukrajini bi Združene države Amerike in Evropa zagotovile varnostna zagotovila Ukrajini. Mirovne sile bi se v določenih okoliščinah odzvale na ruske vdore. Merc je izrazil oster načrt in pozval k takojšnjemu ukrepanju.

Vladimir Putin je izjavil, da je bila osvoboditev Severska dosežena zahvaljujoč pogumu ruskih vojakov in častnikov. Poudaril je, da osvoboditev mesta odpira možnosti za nadaljnje napredovanje ruskih sil. Putin je tudi podelil medalje »Zlata zvezda« herojem Rusije, ki so sodelovali pri osvoboditvi Severska.

Madžarski premier Viktor Orban se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo za Madžarsko in morebitni posredniški vlogi Budimpešte pri reševanju konflikta v Ukrajini. Orban je poudaril, da Madžarska sledi suvereni zunanji politiki in ni podlegla pritiskom glede sodelovanja z Rusijo.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki razširja mesečna izplačila, ki jih prejemajo vojaki po pogodbi, tudi na tiste, ki odbijajo oborožene vdore na državni meji Rusije in v regijah, ki mejijo na območje posebne vojaške operacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek v Washingtonu, kjer naj bi razpravljala o dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Trump je omenil možnost, da bi rakete najprej prodal državam NATO, ki bi jih nato posredovale Ukrajini.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

Po poročanju britanskega The Telegrapha se stotine srbskih militantov, ki so se od začetka ruske invazije odpravili v Ukrajino, da bi se borili na strani Rusije, pripravlja na nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Ta nova generacija srbskih nacionalistov naj bi predstavljala potencialno grožnjo za stabilnost v regiji.

Po poročanju Financial Timesa je Rusija uspešno posodobila rakete Iskander-M in Kinžal, kar jim omogoča učinkovitejše izogibanje protiraketnim sistemom Patriot. Ukrajina je opozorila na ponovne napade na energetsko infrastrukturo.

Nemški zgodovinar Karl Schlögel, letošnji prejemnik mirovne nagrade nemških knjigotržcev, ob prejemu nagrade poudarja potrebo po nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Schlögel, strokovnjak za Rusijo, je bil zaradi vojne v Ukrajini prisiljen ponovno oceniti svojo prejšnjo podobo Rusije. Poleg tega meni, da je ponovna uvedba naborništva v Nemčiji "prišla pravi čas", pri čemer opozarja, da Putinovih groženj ne gre jemati zlahka.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Po ruskih napadih na elektroenergetsko omrežje je ukrajinsko ministrstvo za energijo sporočilo o izpadih električne energije v najmanj sedmih regijah na severu, vzhodu, v centru in na jugu države.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo na dvorišču stanovanjske hiše na ulici Jasenevaja. Po poročanju Telegram kanalov je eksplozijo povzročila doma narejena bomba, nameščena pod avtomobil Kia Sorento. V eksploziji je bil ranjen 56-letni moški, ki je utrpel številne poškodbe, vključno z zlomom obraza. Na kraju dogodka so posredovale reševalne službe, kriminalisti pa preiskujejo vzrok eksplozije. Poškodovani avtomobil je bil močno uničen.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

V Peruju so izbruhnili obsežni protesti proti novemu predsedniku, pri čemer je ena oseba umrla, več deset pa je ranjenih. Zaradi protestov naj bi v Limi razglasili izredne razmere. Poljsko sodišče je blokiralo izročitev Ukrajinca Nemčiji, ki je osumljen napada na plinovod Severni tok, in ga izpustilo. Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi se imenoval "Putin-Trump".

Donald Trump je pozval k izvedbi predsedniških volitev v Ukrajini. Ruski mediji poročajo, da so nekdanji ukrajinski poslanci razkrili seznam vodilnih kandidatov, ki bi lahko zamenjali Zelenskega, med katerimi naj bi bili general, boksar in ženska s koso. Prav tako poročajo, da naj bi Zelenski izgubil na volitvah in pristal v zaporu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na tiskovni konferenci v Biškeku izjavil, da bo delegacija predstavnikov ZDA naslednji teden prispela v Moskvo.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu ponovila, da mora Evropa odgovoriti na rusko hibridno vojno in okrepiti odvračanje. Poudarila je, da se v evropskem zračnem prostoru dogaja »nekaj novega in nevarnega« in da ne smejo le reagirati, temveč tudi odvračati. Poslanci Evropskega parlamenta so razpravljali o nedavnih ruskih vdorih v evropski zračni prostor, ki so jih danske oblasti označile za »usklajene hibridne napade«.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

Evropska unija se je odločila za trajno blokado ruskih sredstev v vrednosti 210 milijard evrov. Predsednik Evropskega sveta, Antoniu Costa, je izjavil, da bodo ta sredstva zamrznjena, dokler Moskva ne bo izvedla morebitnih izplačil Ukrajini. Rusko zunanje ministrstvo je odziv EU označilo z besedo "naperstniki".

Ministri obrambe zveze NATO so se v Bruslju sestali, da bi razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini in izboljšanju odziva zavezništva na ruske vdore v evropskem zračnem prostoru. Ameriški sekretar za obrambo je izjavil, da se bo vojna v Ukrajini končala pod predsedovanjem Donalda Trumpa. Poudarek je bil tudi na novih tehnologijah, kot so sateliti in droni, ki radikalno spreminjajo dinamiko konflikta v Ukrajini.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Ruski predsednik Vladimir Putin si prizadeva odvrniti Združene države Amerike od dobave raket Tomahawk Ukrajini. Povezuje izboljšanje odnosov med državama z ameriškimi koncesijami glede konflikta v Ukrajini. Putinova strategija vključuje tako grožnje kot obljube, da bi vplival na ameriško odločitev. Morebitna dobava raket Tomahawk bi lahko ogrozila skoraj 2000 ciljev v Rusiji, kar bi povečalo napetosti med državama.

Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal načrte za nakup 25 baterij protizračne obrambe Patriot, ki naj bi jih financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem v Evropi. Ta ambiciozen cilj zahteva odobritev ZDA, evropsko soglasje in povečanje proizvodnje. Medtem pa so se evropski voditelji, vključno z Veliko Britanijo, približali dogovoru o odobritvi posojila Ukrajini v višini 140 milijard evrov, zavarovanega z zamrznjenimi deviznimi rezervami ruske centralne banke, kar naj bi bilo ključno za nadaljevanje obrambnih prizadevanj.

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je morebitna napotitev turških vojakov v Ukrajino možna šele po vzpostavitvi trajnega premirja. Poudarili so, da turška vojska velja za eno najučinkovitejših sil pri zagotavljanju miru in stabilnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruski brezpilotni zrakoplovi uničili oklepno vozilo HMMWV Hummer, ki je pripadalo ukrajinskim silam, v regiji Sumi. Operaterji FPV-dronov "Knez Vandal Novgorodski" so izvedli likvidacijo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo tudi posnetke uničenja oklepnih vozil ameriške izdelave.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Več držav članic Nata je izrazilo svoje "rdeče linije", ki jih je treba upoštevati pri morebitnih prihodnjih pogajanjih o rešitvi konflikta v Ukrajini. Te države želijo zagotoviti, da bodo njihova stališča upoštevana pri kakršnem koli dogovoru.

Zaradi ruskih zračnih napadov na zahodno Ukrajino je Poljska aktivirala svojo vojsko. Bojna letala so bila dvignjena za zaščito zračnega prostora države članice NATA. Poleg tega so bili v najvišjo stopnjo pripravljenosti postavljeni tudi sistemi zračne obrambe in radarske nadzorne naprave. Letališči Rzeszow in Lublin na jugovzhodu Poljske sta bili začasno zaprti, da bi vojski omogočili večjo svobodo gibanja v zračnem prostoru.

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko sta zaključila srečanje v Biškeku, ki je trajalo več kot uro in pol, čeprav je bilo prvotno načrtovano za 40 minut. Lukašenko je ponovil pripravljenost Belorusije, da v Minsku gosti pogovore o ukrajinski krizi.

V Berlinu so se zaključili nadaljnji krogi pogovorov med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za končanje vojne, pri čemer Volodimir Zelenski ni sodeloval. Po besedah ukrajinskega glavnega pogajalca Rustema Umerova je bil dosežen "realen napredek". ZDA pričakujejo dogovor z Rusijo že ta vikend. Videokonferenca med zunanjimi ministri EU in ameriškima odposlancema, Stivom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem, ni bila izvedena zaradi težav s povezavo.

Rusija je izkoristila izkušnje iz konflikta v Ukrajini za izboljšanje svojih vojaških sil, kot poroča Foreign Affairs (FA). Moskva je analizirala potek dogodkov in prilagodila svoj pristop, kar je privedlo do novih taktik na bojišču in izboljšanega orožja. Ta razvoj dogodkov bo Ukrajini povzročal dodatne izzive.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Pred srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, ki je predvideno, Trump še ni sprejel odločitve o morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Ukrajinska delegacija je pripravila predstavitev o potencialni uporabi teh raket za ameriškega predsednika.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ukrajina je obtožila Rusijo, da je namerno obstreljevala območje v bližini jedrske elektrarne Černobil, zaradi česar je bila oskrba z elektriko prekinjena za več kot tri ure. Kljub temu so oblasti sporočile, da ravni sevanja ostajajo varne in da je bila oskrba z elektriko v celoti obnovljena.

Po Trumpovi zahtevi po pojasnilih glede uporabe raket Tomahawk v Ukrajini se je odzvala Rusija. Kremelj je izjavil, da bi morebitna dobava teh raket predstavljala resno eskalacijo. Rusija od ZDA pričakuje pojasnila glede morebitne dobave raket Tomahawk Ukrajini, saj bi te teoretično lahko nosile jedrske bojne glave. Medvedev pa je Trumpovo željo po pojasnilih pospremil z ironičnimi komentarji.

Kim Jong-un je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu poudaril, da sta Severna Koreja in Rusija v ukrajinski vojni delili kri, življenje in smrt, s čimer je potrdil, da se je zavezništvo med državama okrepilo skozi skupno žrtvovanje. Označil je zavezništvo med Pjongjangom in Moskvo kot dragoceno za prihodnje generacije.