Zahodni partnerji, predvsem Združene države, razpravljajo o možnosti napotitve vojakov iz držav, ki niso članice NATA, v prihodnje varovalno območje v Ukrajini, poroča NBC News. Rusija je izključila prisotnost zahodne vojske v sosednji državi kot del morebitnega mirovnega sporazuma. Združeno kraljestvo, Francija in Estonija so med državami, ki so se ponudile za napotitev vojaškega osebja v Ukrajino za odvračanje ruske agresije.

Ukrajinski droni napadajo ruske rafinerije in s tem ogrožajo Putinovo moč, kar razkriva ranljivost Rusije kot energetske velesile. Pojavlja se pomanjkanje goriva. Hkrati, ruski generalštab prikazuje zemljevide, ki kažejo na ozemeljske zahteve do Odese, kar nakazuje na pomanjkanje pripravljenosti za mirovna pogajanja. Ukrajinske vojaške sile opozarjajo, da Rusija načrtuje novo veliko ofenzivo proti vzhodnim ukrajinskim mestom, pri čemer naj bi se okrepilo topniško obstreljevanje v nekaterih regijah.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

V Estoniji je strmoglavil ukrajinski bojni dron, domnevno zaradi ruskega motenja GPS signala. Incident se je zgodil blizu vasi Elva. Ukrajina medtem opozarja, da izgublja prednost v zraku, saj Rusija pospešeno proizvaja napredne drone, pri čemer naj bi imela pomoč Kitajske. Ukrajinske sile so uspešno napadle rusko logistiko na Krimu, vendar jim primanjkuje finančnih sredstev za nadaljnji razvoj tehnologije dronov. Rusija izboljšuje tudi smrtonosne drone Shahed s pomočjo iranske tehnologije, kar povzroča paniko v Ukrajini, ki poziva k nujni pomoči Zahoda. Boji z droni so postali ključni del vojne v Ukrajini, kjer obe strani uporabljata drone, artilerijo in elektronsko bojevanje.

Nekdanja romunska premierka Viorica Dăncilă se je udeležila vojaške parade v Pekingu na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kar je sprožilo različne odzive. Dăncilă je dejala, da se je parade udeležila osebno. Kitajsko veleposlaništvo v Romuniji je pojasnilo, da sta bila Adrian Năstase in Viorica Dăncilă povabljena zaradi njunih prispevkov k odnosom med državama. Njihova prisotnost na paradi ob boku voditeljev, kot so Vladimir Putin in Kim Jong-Un, je pritegnila pozornost in povzročila reakcije, tudi s strani romunskega zunanjega ministrstva.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil, da bo država članicam Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) zagotovila 2 milijardi juanov (približno 281 milijonov dolarjev oziroma 359,9 milijona singapurskih dolarjev) nepovratnih sredstev. Sredstva naj bi okrepila sodelovanje znotraj organizacije.

Predsednik Karol Nawrocki je prispel v Združene države Amerike, kjer se je v Washingtonu srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. To je njegov prvi uradni obisk v tujini kot predsednika.

Ukrajina je ponoči z droni napadla rusko rafinerijo nafte v Rjazanu. Ukrajinska vojska nadaljuje z napadi na rusko naftno industrijo, ki so že avgusta povzročili resno pomanjkanje goriva v Rusiji.

Nemčija se pripravlja na morebitne prihodnje konflikte v Evropi, ki jih povzroča naraščajoča ruska nevarnost in vojna v Ukrajini. Nemški mediji poročajo, da vlada načrtuje posodobitev vojaške službe in povečanje prisotnosti Bundeswehra v Litvi s 5.000 vojaki. Pričakujejo, da bo vojska pripravljena na možno vojno situacijo, kjer bi lahko bilo do 600 žrtev dnevno.

Nemška vlada je sprejela zakon o uvedbi novega vojaškega roka, ki sprva temelji na prostovoljstvu, vendar omogoča obvezno služenje v primeru pomanjkanja vojakov. Kancelar Friedrich Merz in obrambni minister Boris Pistorius sta na tiskovni konferenci predstavila zakon, ki vključuje evidentiranje mladih moških in zdravniške preglede. Pistorius je poudaril, da je novi vojaški rok učinkovit način za preprečevanje vojn in opozoril na rusko grožnjo, medtem ko je Merz izrazil optimizem glede števila prostovoljcev. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2026, če ga potrdi Bundestag.

Ukrajinski droni so ponoči napadli Rostov na Donu v Rusiji, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje, med njimi otrok. Poškodovanih je bilo več zgradb, izbruhnilo je več manjših požarov, evakuiranih pa je bilo več kot 300 ljudi. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sistemi zračne obrambe sestrelili 13 ukrajinskih dronov.

Nemčija ocenjuje svojo pripravljenost na morebitni vojaški spopad v luči ruske agresije v Ukrajini. Generalpodpolkovnik Alfons Mais, inšpektor nemške vojske, poudarja, da je ključnega pomena imeti pravo miselnost in pogum, saj "drugega zmagovalca ne bo". Članki izpostavljajo, da se je po več kot 40 mesecih vojne v Ukrajini spremenila ocena možnih scenarijev delovanja Bundeswehra.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem Tianjinu se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po koncu zasedanja Sveta voditeljev držav članic ŠOS sta Putin in Modi skupaj odšla na dvostranske pogovore. Med srečanjem je Modi pozval Putina k čimprejšnji končanju vojne v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da je Putin med obiskom uporabljal avtomobil Aurus s kitajskimi registrskimi tablicami, kar je v Kitajski običajna praksa.

Voditelja koalicijskih frakcij, Jens Spahn (CDU/CSU) in Matthias Miersch (SPD), sta obiskala Kijev in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini pri obrambi. Nemški politiki so že večkrat obiskali Ukrajino v zadnjih treh letih in pol vojne, vendar je tokratni obisk edinstven.

Ruski predsednik Vladimir Putin je iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana obvestil o rezultatih vrha z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom na Aljaski, poroča Kremelj. Medtem se na spletu pojavljajo teorije zarote glede podpisa Melanie Trump na pismu Putinu. V Italiji pa mediji poročajo, da se uresničitev miru v Ukrajini oddaljuje, saj naj bi bil Trump vse bolj podrejen Putinu, njegove obljube pa naj bi bile le prazna propaganda.

Trump je izjavil, da se Putinu izteka potrpljenje in da obstaja velikanska sovražnost med Zelenskim in ruskim predsednikom. Poljska je zaprla mejo z Belorusijo. Poljski diplomat je opozoril, da lahko v prihodnjih dneh pričakujejo več ruskih dronov nad Poljsko. Viri iz Nata so razmišljali o vzpostavitvi območja prepovedi letenja med Poljsko in Ukrajino. Rusija in Belorusija sta izvajali vojaške vaje, vključno z načrtovanjem uporabe jedrskega orožja.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov predale protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je poteza Varšave 'privatizacija' meja Evropske unije.

NATO-va protizračna obramba v Poljski se je izkazala za nemočno proti ruskim dronom, saj je od 19 dronov sestrelila le tri, in to z raketami, vrednimi stotisoče evrov. Pojavljajo se vprašanja o pripravljenosti NATO na tovrstne incidente, nekateri pa predlagajo, da bi države članice morale del sredstev iz programa SAFE nameniti za krepitev protizračne obrambe. Razkrita je bila slabost protizračne obrambe držav NATO.

Po tem, ko je Poljska obtožila Rusijo, da je izvedla napad z droni na njeno ozemlje, je Francija napovedala napotitev treh bojnih letal, da bi "pomagala zaščititi poljski zračni prostor". Poljska trdi, da so ruski droni kršili njen zračni prostor med napadom na Ukrajino. Več držav je napovedalo ukrepe za okrepitev obrambe zračnega prostora Poljske, medtem ko je Donald Trump izjavil, da je do vdora ruskih dronov na Poljsko morda prišlo po "pomoti".

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je udeležil praznovanja 80. obletnice zmage v protijaponski vojni, ki je potekala na Trgu nebeškega miru v Pekingu 3. septembra 2025. Njegova udeležba poudarja aktivno vlogo Indonezije v mednarodnih odnosih.

Ruske sile so v noči na 26. avgust napadle Ukrajino s 59 udarnimi droni Shahed in brezpilotnimi letali različnih tipov, ki posnemajo Shahede. Ukrajinska zračna obramba je sestrelila 47 sovražnih brezpilotnih letal, medtem ko je 12 dronov zadelo 9 lokacij. Rusi so izstrelili drone iz smeri Kurska, Šatalova, Brjanska in Primorsko-Ahtarska.

Zahodne države naj bi v procesu reševanja konflikta v Ukrajini vzpostavile vsaj tri "obrambne linije", poroča britanski Financial Times. Po poročanju časnika naj bi zahodne države preučevale različne možnosti oblikovanja teh obrambnih linij, vključno z vzpostavitvijo demilitariziranega območja pod nadzorom nevtralnih mirovnih sil.

Ukrajina je izvedla napad z droni na rusko rafinerijo nafte v regiji Saratov, kar je povzročilo požar in eksplozije. Ukrajinska vojska trdi, da je uspešno zadela cilj. Vzporedno s tem se stopnjujejo napadi med Ukrajino in Rusijo na železniško infrastrukturo. Po drugi strani pa je Bela hiša sporočila, da je Donald Trump odprt za srečanje z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim.

Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ki financira vojno v Ukrajini, in poudaril potrebo po močnejši varnostni podpori. CNN je poročal, da Trump in Putin krivita Evropo za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini.

Vladimir Putin je ponovil, da je širitev Nata proti vzhodu glavni vzrok za vojno v Ukrajini, vendar ne nasprotuje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Hkrati je pozval Slovaško, naj ustavi dobavo energije Ukrajini, medtem ko je slovaški premier Robert Fico obljubil nasprotovanje postopni opustitvi ruskih goriv s strani EU.

Ameriški strokovnjak Joseph Trevithick iz publikacije TWZ predvideva, da bo množična proizvodnja daljnosežnih raket "Flamingo" omogočila ukrajinskim silam izvajanje uničujočih napadov globoko v rusko ozemlje. ZDA naj bi dopuščale to možnost.

Članki nemških medijev poročajo o različnih pogledih na rešitev konflikta v Ukrajini. Medtem ko merkur.de izpostavlja, da si Zelenski prizadeva najprej za premirje in nato za mirovni sporazum, noz.de razpravlja o morebitni vlogi nemških vojakov pri zagotavljanju miru, pri čemer poudarja potrebo po jasni odločitvi Nemčije. Bild.de pa poroča, da bi Bundeswehr sama težko izvedla mirovno misijo v Ukrajini brez podpore ZDA.

Ruska protiletalska obramba je v zgodnjih jutranjih urah sestrelila dva ukrajinska drona, ki sta letela proti Moskvi. O tem je preko Telegrama poročal župan Moskve, Sergej Sobjanin. Na terenu so posredovale službe za odzivanje v izrednih razmerah.

Ruska hekerska skupina KillNet je sporočila, da je uspešno vdrla v bazo podatkov ukrajinskega generalštaba. Hekerji trdijo, da so pridobili dostop do podatkov o izgubah ukrajinske vojske od začetka posebne vojaške operacije, pri čemer naj bi šlo za 1,7 milijona mrtvih ali pogrešanih vojakov. Informacije naj bi pridobili preko računalnika vodje oddelka za logistiko.

Francija je poklicala italijansko veleposlanico v Parizu, Emanuelo D'Alessandro, zaradi "nesprejemljivih" izjav italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija, ki je francoskega predsednika Emmanuela Macrona pozval, naj gre v Ukrajino s čelado in puško.

Ukrajinske oblasti naj bi zaradi hudih neuspehov na fronti načrtovale nujno mobilizacijo približno 122.000 ljudi iz sedmih regij in dveh pod nadzorom držečih ozemelj. Po navedbah Telegram kanala Shot, ki se sklicuje na podatke hekerskih skupin PalachPro, Killnet in Nessus, naj bi bil vzrok za to "totalni propad" na fronti.

Vodja nemške Krščansko-demokratske unije (CDU), Friedrich Merz, je postal ključna tarča ruske dezinformacijske kampanje, ki se je okrepila po ruski invaziji na Ukrajino. Hkrati pa politični analitik Serhii Taran opozarja, da Putinove ambicije ne zajemajo zgolj Ukrajine, temveč bi lahko sledile še druge države, vključno s Poljsko in potencialno celotno Evropo. Taran poudarja, da gre za eksistencialno vojno, v kateri je Ukrajina le del širšega ruskega načrta.

Ruski zunanji minister Lavrov je predstavil pogoje za mir v Ukrajini, ki vključujejo jamstvo za varnost s strani velikih sil in nevtralnost Ukrajine, kar pomeni, da država ne bi smela biti članica zveze NATO. Lavrov je predlagal, da skupina držav, vključno s članicami Varnostnega sveta, jamči za varnost Ukrajine.

Rusija je obsodila načrte Danske, da gosti ukrajinski proizvodni obrat za gorivo za rakete dolgega dosega, in izjavila, da bo poteza povečala tveganje za stopnjevanje konflikta in povzročila več prelivanja krvi v Ukrajini. Rusija meni, da bo danska podpora povečala nasilje v Ukrajini. Ukrajinsko obrambno podjetje Fire Point naj bi upravljalo to proizvodnjo.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je potrdila, da so ravni sevanja v bližini jedrske elektrarne Kursk, ki se nahaja 60 kilometrov od ukrajinske meje, v mejah normale. Nadzor potrjuje, da so ravni sevanja normalne.

Estonski predsednik Alar Karis je evropske države, ki mejijo na Rusijo, pozval, naj se pripravijo na možnost, da bo Washington zmanjšal število svojih vojakov v regiji. Karis je poudaril, da bi morale evropske države okrepiti lastne vojaške zmogljivosti, ne glede na pomembnost prisotnosti ameriške vojske v Evropi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v ponedeljek opravil pogovore z evropskimi kolegi glede diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Poudarek pogovorov je bil na varnostnih jamstvih za Ukrajino in iskanju diplomatske rešitve za konflikt.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje Zapad 2025, ki potekajo blizu Minska in so sprožile zaskrbljenost v Evropi, še posebej na Poljskem in v baltskih državah. Vaje so se začele nekaj dni po tem, ko je prišlo do incidenta z domnevnimi ruskimi droni, ki so vdrli v poljski zračni prostor. Poljska, Litva in Latvija na te vaje gledajo z nezaupanjem, medtem ko se zavezništvo NATO sooča z različnimi pogledi na te dogodke.

Kljub sankcijam na ruski nafti in premogu, EU v prvi polovici leta 2025 še naprej uvaža ruski utekočinjeni zemeljski plin v vrednosti 4,48 milijarde evrov, kar je skoraj tretjino več kot v enakem obdobju lani. Evropska komisija želi ustaviti uvoz ruskega plina do leta 2028, vendar trenutno sankcije na plin ne obstajajo zaradi odvisnosti od ruskega plina.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje "Zapad 2025", ki potekajo v obeh državah ter v Barentsovem in Baltskem morju. Poljska in Litva sta zaskrbljeni predvsem zaradi ranljivosti koridorja Suwalki. Po incidentu z droni na Poljskem so baltske države v stanju pripravljenosti. Manevre povečujejo strah pred morebitno eskalacijo in kažejo, da Belorusija postaja operativna baza za rusko vojsko.

Ekonomisti so opozorili na nove inflacijske tveganje zaradi geopolitičnih napetosti, ki ohranjajo pritisk na cene, zlasti na področju energije. Svetovalec Trumpa, Peter Navarro, je v kolumni za Financial Times izjavil, da indijski nakupi ruske nafte financirajo Putinov vojni stroj in spodkopavajo globalna prizadevanja za izolacijo Moskve.

Francoski predsednik Emanuel Macron je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in drugimi voditelji izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v ruski vojni proti Ukrajini in razmer na Bližnjem vzhodu. Macron je poudaril ključno vlogo tesnega sodelovanja med Evropejci in Američani pri reševanju teh kriz.

Voditelji Evropske unije so pozvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj brani varnostne interese Evrope na prihajajočem vrhu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Hkrati pa Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, dvomi o iskrenosti Putinovih mirovnih prizadevanj v Ukrajini, saj meni, da se ruski predsednik zgolj pretvarja, da si želi miru.

Premier Modi je na vrhu SCO poudaril, da Indija pri obravnavi bloka temelji na treh stebrih: varnosti, povezljivosti in priložnostih. Ob prisotnosti pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa je Modi obsodil nekatere države zaradi odprte podpore terorizmu. Članice SCO so obsodile nedavni teroristični napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, ki je zahteval 26 življenj, kar je bila pomembna diplomatska zmaga za Indijo.

Portugalska je poklicala ruskega veleposlanika in zahtevala pojasnila glede kršitve poljskega zračnega prostora s strani ruskih brezpilotnih letalnikov (dronov). Ryanair pa opozarja, da bi lahko prisotnost ruskih dronov v evropskem zračnem prostoru postala realnost v prihodnjih letih, na kar se bodo morale letalske družbe pripraviti. Strokovnjaki analizirajo, ali je vdor dronov v poljski zračni prostor znak nove fronte.

Evropska unija je po poročanju medijev začela načrtovati nove sankcije proti Kitajski zaradi domnevne prikrite vojaške podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini. Diplomatski viri so za Politico potrdili, da EU resno obravnava uvedbo sankcij, kar sledi medijskim poročilom, ki Kitajsko obtožujejo pomoči ruski vojski. Kitajska je te obtožbe zanikala.

Keith Kellogg, posebni odposlanec nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je prispel v Kijev. Medtem ko so ruski droni kršili poljski zračni prostor, je bil Kellogg na poti v Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se srečal s Kelloggom. Namen njegovega obiska trenutno ni znan. Kellogg je bil na poti v Poljsko, ko je prišlo do vdora ruskih dronov.

Ruska propaganda aktivno širi dezinformacije glede mirovnih pogajanj z Ukrajino, pri čemer trdi, da Evropejci, »željni vojne«, sabotirajo proces. Hkrati ruski predstavnik v ZN obtožuje Poljsko in evropske politike političnega 'clickbaita' v zvezi z droni, ki naj bi prileteli iz Ukrajine, ter zanika rusko vpletenost.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor, je nemško zunanje ministrstvo poklicalo ruskega veleposlanika na pogovor. Nemški kancler Merz je incident označil kot resno grožnjo miru v Evropi. Kasneje se je Nemčiji pridružila še Francija, ki je prav tako poklicala ruskega veleposlanika. Incident bo obravnaval tudi Varnostni svet Združenih narodov. Medtem pa se v Ukrajini nadaljuje vojna, kjer se država že tri leta in pol brani pred rusko agresijo.