Visoki častniki ZDA in Evrope so se sestali, da bi razvili vojaške možnosti za posredovanje pri končanju vojne v Ukrajini. Predsednik ZDA Donald Trump poziva evropske zaveznike, naj pošljejo kopenske enote v Ukrajino za zagotovitev premirja in varnosti. ZDA naj ne bi poslale svojih enot, ampak naj bi poveljevale evropskim.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se je 26 držav zavezalo k sodelovanju pri zagotavljanju varnosti Ukrajine v primeru premirja ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Oblika sodelovanja držav pri zagotavljanju varnosti Ukrajine ostaja nejasna.

Ukrajina se sooča z izzivi v bitki z droni proti Rusiji, ki množično proizvaja napredne brezpilotne letalnike. Ukrajina poziva Zahod k nujni pomoči, saj naj bi Rusi razvili novo, smrtonosno različico drona, ki prevladuje na bojišču, kjer naj bi 80% napadov izvajali droni. Hkrati je ukrajinski bojni dron strmoglavil v Estoniji. Po navedbah estonskih oblasti je dron verjetno letel proti Rusiji, vendar je bil preusmerjen z motenjem GPS signala. Rusija in Ukrajina izvajata obsežne napade z droni ena proti drugi že od začetka vojne leta 2022.

Rusija je izvedla največji zračni napad na Ukrajino doslej, pri čemer je bilo poškodovano vladno poslopje v Kijevu. V napadu je umrlo najmanj pet ljudi, dva v Kijevu. Ukrajina je potrdila napade na ruska letalska oporišča, kar je vzporednica z dogajanjem s Črnomorsko floto.

Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na dolgoročne posledice izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede napadov na ruski naftovod "Družba". Orban je dejal, da je Zelenski odkrito grozil Madžarski.

Aleksandar Vučić je po srečanju z Vladimirjem Putinom v Pekingu izjavil, da pričakuje nov plinski aranžma z Rusijo do konca septembra, ki bo za Srbijo ugoden. Poudaril je, da je sodelovanje z Rusko federacijo ključnega pomena in verjame, da se lahko še okrepi. Lukašenko je na srečanju s Putinom izjavil, da Belorusija podpira Rusijo pri reševanju konflikta v Ukrajini.

Po tem, ko so ruski droni v noči s torka na sredo vdrli na Poljsko, je Latvija, po zgledu Poljske, zaprla del svojega zračnega prostora ob meji z Rusijo in Belorusijo za obdobje enega tedna. Latvija je to dejanje označila kot opozorilo.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Bolgarija izrazila solidarnost s Poljsko, poljski premier Tusk pa se je zavezal pospešiti modernizacijo vojske. Poljska je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta ZN in načrtuje omejitev zračnega prometa v vzhodnem delu države. Opozorila je, da vdor 19 eksplozivnih dronov predstavlja najresnejšo varnostno grožnjo za Evropo.

Po izjavah ruskega predsednika Vladimirja Putina o možni rešitvi konflikta v Ukrajini, so na Zahodu pozvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj okrepi diplomatska prizadevanja za mirno rešitev. Responsible Statecraft (RS) poroča, da bi moral Trump podvojiti diplomatske napore.

Avstralija bo v naslednjih petih letih namenila 1,7 milijarde avstralskih dolarjev za nakup flote podvodnih dronov Ghost Shark, ki bodo izdelani in zasnovani v Avstraliji. Obrambni minister Richard Marles je poudaril, da imajo ti veliki podvodni napadalni droni zelo dolg doseg delovanja, kar bo okrepilo avstralsko ognjeno moč v vse bolj grozeči regionalni pokrajini.

Poljska je sporočila, da je sestrelila ruske drone nad svojim ozemljem, potem ko je bil poljski zračni prostor večkrat kršen med ruskim napadom na Ukrajino. Zaradi incidenta je bilo začasno zaprtih več letališč na Poljskem.

Preiskava o padcu drona na vzhodu Poljske je pokazala, da je dron najverjetneje priletel iz smeri Belorusije. Poljski obrambni minister je incident označil za provokacijo Ruske federacije. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za rusko različico drona, ki je strmoglavil na polje v vzhodni Poljski.

Donald Trump ponovno spreminja stališča glede Ukrajine, kar povzroča zmedo v Evropi. Italijanski časnik "Il Giornale" komentira Trumpovo ravnanje kot nepredvidljivo in kaotično, pri čemer poudarja, da Trump "vodi za nos" Ukrajino in Evropo. Trump je tudi poudaril, da so varnostna jamstva za Ukrajino, v primeru konca vojne, predvsem odgovornost Evrope, čeprav so tudi ZDA v določeni meri vključene.

Medtem ko ukrajinski napadi na ruska energetska mesta povzročajo nemir na trgu nafte, se nadaljujejo pogovori o miru med Rusijo in Ukrajino. Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da je Rusija pokazala znake popuščanja in izrazil upanje, da bo mir dosežen v naslednjih šestih mesecih. Novinar Vitalij Portnikov pa je opozoril, da bi lahko vojna postala "mati vseh vojn". Vance je tudi dejal, da bo imela Rusija sedež pri pogovorih o varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Prizadevanja Donalda Trumpa za vzpostavitev miru med Rusijo in Ukrajino niso prinesla pričakovanih rezultatov. Medtem je podpis Melanie Trump na pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sprožil številne teorije zarote. Putin pa je iranskega predsednika Masuda Pezeškiana obvestil o izidu srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Donald Trump je opozoril Indijo na morebitne posledice nakupa ruske nafte in poudaril, da je že uvedel visoke tarife. Nekdanji Trumpov svetovalec John Bolton je kritiziral njegovo trgovinsko politiko, ki naj bi uničila desetletja prizadevanj Zahoda za oddaljitev Indije od vezi s Sovjetsko zvezo. Predsednik Finske, Alexander Stubb, je opozoril, da lahko Zahod izgubi globalni vpliv, če bo ignoriral Indijo.

Donald Trump je ponovil podporo Kijevu za pravičen mir, vendar je njegova administracija preprečila Ukrajini uporabo ameriških raket dolgega dosega, kot so ATACMS, za napade globoko v ruskem ozemlju. Trump je tudi izjavil, da ZDA ne namenjajo več denarja za pomoč Ukrajini in da je to zdaj odgovornost zveze NATO. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je izključil uvedbo sankcij proti Moskvi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so aretirali osumljenca za umor nekdanjega predsednika ukrajinskega parlamenta Andrija Parubija, ki je bil ustreljen na ulici. Zelenski je obljubil, da bodo razjasnjene vse okoliščine tega groznega umora. Osumljenec naj bi že pričal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala načrte za spopadanje z izzivi, s katerimi se sooča EU, poudarila pa je tudi potrebo po neodvisnosti Evrope ob soočanju z grožnjami Rusije, trgovinskimi izzivi in napetostmi med svetovnimi silami. Medtem je administracija Donalda Trumpa ukinila več agencij, ki so si prizadevale zaščititi ameriške volitve.

Nemško podjetje za obrambno tehnologijo Rheinmetall bo Ukrajini dobavilo nov sistem za obrambo pred droni, imenovan "Skyranger", še v tem letu. Sistem naj bi Ukrajini pomagal pri obrambi pred obsežnimi ruskimi napadi z droni. Ironično je, da bo Ukrajina sistem prejela prej kot nemška vojska (Bundeswehr), ki nanj še čaka. Omenja se tudi, da je Rusija pri napadu na vladne zgradbe v Kijevu uporabila raketo Iskander.

Ruska vojska je prebila ukrajinske obrambne linije in prodrla v regijo Dnipropertrovsk v osrednji Ukrajini, kar zapleta mirovna pogajanja med državama. Donald Trump je medtem zvišal uvozne dajatve na indijske izdelke na 50 % in napovedal srečanje o povojni prihodnosti Gaze.

V vzhodni Ukrajini se intenzivirajo boji za Kupjansk, kjer so se ruski vojaki infiltrirali v mesto skozi podzemne tunele. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je objavila presnet posnetek pogovora ruskega poveljnika, ki cinično ukazuje podrejenim, da na prvo linijo pošiljajo kuharje, ker "redovni vojaki ne morejo doseči ciljev". HUR trdi, da je rusko napredovanje na sektorju Huljaipolja zaustavljeno zaradi ukrajinske obrambe in nesposobnosti ruskih enot.

Francija je ostro obsodila Rusijo zaradi kršitve poljskega zračnega prostora z droni in napovedala, da bo ruskega ambasadorja pozvala na pogovor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da pogajanja z Rusijo ne bodo ustavila vojne in da se bo ruska vojaška mašinerija ustavila šele, ko ji bo zmanjkalo goriva. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino prekinjeni, za kar je obtožil evropske države, hkrati pa zatrdil, da je Moskva še vedno odprta za dialog.

Ruske sile so 10. avgusta 2025 napadle okrožje Synelnykove v regiji Dnipro z brezpilotnimi letalniki, kar je povzročilo uničenje v podjetju in škodo na civilni infrastrukturi. Hkrati so ruske oblasti poročale, da so njihovi sistemi zračne obrambe sestrelili 121 ukrajinskih dronov nad različnimi regijami, vključno s Krasnodarskim območjem, Krimom in regijami Bryansk, Belgorod, Voronezh in Saratov. V napadih je prišlo do požara v rafineriji nafte Saratov. Ukrajinske oblasti so poročale o intenzivnih ruskih napadih z droni na več ukrajinskih mest, pri čemer je bilo uporabljenih približno 100 dronov tipa Shahed in drugih vrst. Ukrajinske sile so se odzvale z zračno obrambo, protiletalskimi raketnimi enotami, enotami za elektronsko bojevanje in mobilnimi ognjnimi skupinami.

V ZDA so predlagali novo zvezno pravilo, ki naj bi podjetjem olajšalo uporabo dronov na daljših razdaljah, tudi izven vidnega polja operaterja, brez zapletenih postopkov pridobivanja dovoljenj. Sprememba bi lahko omogočila dostavo s strani podjetij, kot sta Starbucks in Amazon.

Rusija je v noči na 8. september napadla Ukrajino s 142 udarnimi droni tipa Shahed in drugimi brezpilotnimi letalniki. Ukrajinska protizračna obramba je sestrelila 112 sovražnih dronov nad različnimi regijami države, vendar so nekateri droni zadeli cilje na sedmih lokacijah.

Kremlj je ostro obsodil nemškega kanclerja Friedricha Merza, ker je ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za 'vojnega zločinca'. Rusija je kritično reagirala na Merčeve izjave.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da Ukrajina ne bo nikoli privolila v rusko zasedbo jedrske elektrarne Zaporožje. Zagotovili so, da je varnost elektrarne mogoča le z umikom ruskih sil.

Rusija je v noči na 5. avgust napadla Ukrajino z balistično raketo Iskander-M in 46 droni tipa Shahed ter droni-imitatorji. Ukrajinske sile so sestrelile 29 sovražnih dronov. Nekateri droni in rakete so zadeli cilje.

Rusija je v noči na 6. avgust napadla Ukrajino s 45 udarnimi brezpilotnimi letali tipa Shahed in droni-imitatorji. Ukrajinska zračna obramba je sestrelila 36 sovražnih ciljev, medtem ko je devet dronov zadelo tri različne lokacije.

Ukrajinske obrambne sile so osvobodile in popolnoma očistile vas Bezsalivka v regiji Sumi, blizu ruske meje, od ruskih okupatorjev. Generalštab ukrajinske vojske je poročal, da so enote 33. ločenega jurišnega polka in 24. ločenega jurišnega bataljona v celoti očistile vas ruskih vojakov. Med operacijo je bilo ubitih 18 ruskih vojakov. Ruske enote so trenutno približno 20 km oddaljene od regionalnega glavnega mesta Sumi.

Ruske sile so sestrelile dva drona, ki sta se približevala Moskvi. Ukrajinske zračne sile so poročale, da je Rusija napadla Ukrajino z 71 droni. Rusko obrambno ministrstvo je tudi sporočilo, da so prestregli 39 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Nemški minister za obrambo Boris Pistorijus je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi njenih načrtov o morebitnem pošiljanju vojakov v Ukrajino, ocenjujoč to kot "fundamentalno napačno" pred mirovnimi pogajanji. Pistorijus je poudaril, da EU nima pristojnosti za napotitev vojakov. Medtem so ukrajinske sile sporočile, da so osvobodile vas Novoekonomično v regiji Doneck.

Vladimir Putin je Državni dumi predložil predlog zakona o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

Volodimir Zelenski se je v Ukrajini sestal s slovaškim premierjem Robertom Fitcom in portugalskim premierjem Antoniom Costo, kjer so razpravljali o energetiki. Donald Trump je izrazil prepričanje, da so ZDA izgubile vpliv v Rusiji in Indiji zaradi zbliževanja s Kitajsko. ZDA naj bi bile pripravljene prevzeti vlogo poroka varnostne cone v Ukrajini po koncu vojne z Rusijo.

Rusija je sprožila več kot 500 dronov in dva ducata raket na Ukrajino, Kijev pa je bil ponovno tarča napadov. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k dodatnemu pritisku na Moskvo in začel obisk pri evropskih zaveznikih, da bi si zagotovil varnostna jamstva za Kijev. Zaradi ruskih napadov je Poljska aktivirala svoja lovska letala.

Severna Koreja je objavila propagandni film, ki slavi svoje vojake, ki se borijo za Rusijo v Ukrajini. Film je bil izdan tik pred srečanjem Kim Jong Una z Vladimirjem Putinom na Kitajskem, kjer bosta prisostvovala vojaški paradi. Severnokorejska državna televizija je prikazala posnetke samomorilskih taktik svojih enot, poslanih v boj proti Ukrajini. Film je dolg 20 minut.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Fico je izjavil, da želi Slovaška normalizirati odnose z Moskvo in povečati uvoz ruskega plina preko plinovoda TurkStream. Evropska komisija je poudarila, da Fico na srečanju s Putinom ne predstavlja Evropske unije. Putin je dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU, vendar pa je proti članstvu Ukrajine v Natu.

Predsednikov odposlanec ZDA, Steve Witkoff, naj bi ta teden obiskal Rusijo po potovanju v Izrael in Gazo. Kremelj je sporočil, da je Vladimir Putin pripravljen na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, če bodo predhodno opravljene potrebne priprave.

Donald Trump je javno pozval Hamas, naj sprejme dogovor o izpustitvi talcev iz Gaze, pri čemer je to označil za "zadnje opozorilo". Poudaril je, da je Izrael sprejel njegove pogoje za celovit dogovor, ki bi vključeval prekinitev vojne v zameno za izpustitev vseh 48 talcev prvi dan premirja, s čimer bi Izrael odpovedal načrtovano operacijo. Trump je potrdil novo ameriško ponudbo in pozval Hamas k sprejetju pogojev, opozarjajoč na posledice v primeru zavrnitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k napotitvi več tisoč zahodnih vojakov v Ukrajino kot del varnostnih jamstev proti Rusiji. Medtem je Zelenski napovedal, da bo Ukrajina nadaljevala z odgovarjanjem na ruske napade na energetska postrojenja, kljub kritikam Slovaške in Madžarske glede prekinitev oskrbe z nafto. Po poročanju naj bi ukrajinski napadi na naftovode, ki oskrbujejo Evropsko unijo, predstavljali sankcije za države EU. Slovaški premier Fico je kritiziral Ukrajino, kar je Zelenski zavrnil.

Rusija je ponovila, da so varnostna jamstva za Ukrajino nesprejemljiva in nevarna za Evropo. Hkrati je izrazila pripravljenost za delo na zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, vendar pod pogojem, da ta ostane nenuklearna, nevtralna in ne vstopi v vojaške bloke. Rusija je tudi zavrnila vsakršno tuje posredovanje v Ukrajini. Zelenski meni, da bo izid vojne v Ukrajini določil vzhodno mejo Evrope, kot primer uspešnega razvoja pa je navedel Južno Korejo.

Ukrajinski bojni dron je strmoglavil v Estoniji blizu mesta Elva, okrožje Tartu, v nedeljo zjutraj. Dron naj bi prvotno ciljal lokacije v Rusiji, vendar so ga Rusi domnevno ometali z GPS signalom in ga preusmerili s smeri. Ukrajina opozarja, da izgublja bitko z Rusijo na področju razvoja in uporabe dronov.

V izraelskem napadu z droni na vojaške objekte blizu Damaska v Siriji so bili ubiti najmanj trije sirski vojaki, po nekaterih virih celo šest. Sirski observatorij za človekove pravice (SOHR) poroča o napadu na vojaške instalacije v bližini prestolnice. Izrael se na napad ni odzval.

V Grčiji so se pojavili različni odzivi na prihajajoče vladne napovedi na sejmu v Solunu (ΔΕΘ). Medtem ko vlada trdi, da je dosegla pomembno zmanjšanje davčnih utaj, sindikati pozivajo k protestom zaradi zaščite dohodka. Opozicijske stranke so kritične do vladnih ukrepov, medtem ko se pripravljajo na komunikacijsko protiofenzivo.

Poljska je aktivirala svojo zračno obrambo in mobilizirala NATO po tem, ko so ruski droni kršili njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljska vojska je incident označila za "agresijo" in dejansko grožnjo varnosti državljanov. Kot članica NATA je Poljska sprožila protokole za obrambo, zaprla letališča in pozvala ljudi, naj ostanejo doma. Letalske sile so sestrelile "sovražne objekte".

Na Kitajskem je potekala vojaška parada, ki so se je udeležili številni svetovni voditelji, med njimi indonezijski predsednik Prabowo Subianto, ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da se svet nahaja na prelomnici med mirom in vojno.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Vladimir Putin in Sji Džinping sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritizirala Zahod, pri čemer je Putin ponovil lažne obtožbe, da je Zahod kriv za vojno v Ukrajini. Medtem se je Putin sestal s turškim predsednikom Erdoganom v Kitajski, kjer sta razpravljala o vojni v Ukrajini. Pomočnik Vladimirja Putina je razkril nove podrobnosti pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA glede prekinitve ognja.

Donald Trump je ponovil prepričanje, da bo dosegel mir v Ukrajini. Vladimir Putin je dejal, da sta s Trumpom v dobrih odnosih in pohvalil njegov smisel za humor. Trump je izrazil optimizem glede rešitve konflikta, vendar je priznal, da Ukrajina morda še ni pripravljena na mir.