Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju povojnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki bodo vključevala mednarodne sile na kopnem, morju in v zraku. Macron je po pogovoru z Donaldom Trumpom zagotovil, da bodo Združene države v prihodnjih dneh dokončale svoja varnostna jamstva za Ukrajino. Poudaril je, da namen teh držav ni vojna proti Rusiji.

Rusija je izvedla nove napade z droni na Ukrajino, potem ko je Vladimir Putin opozoril, da bodo tuje enote v Ukrajini "legitimne tarče". Dmitrij Medvedev je napovedal gradnjo utrdb blizu rusko-finske meje.

Direktor največje ruske banke Sberbank, German Gref, je opozoril, da je rusko gospodarstvo v juliju in avgustu zabeležilo 'tehnično stagnacijo', pri čemer je za to okrivil visoko obrestno mero centralne banke. Gref je na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku izjavil, da podatki kažejo na 'gibanje proti ničelni rasti', pri čemer je kot razloge navedel geopolitične pritiske, nestanovitni rubelj in padajoče cene surovin. Visoke obrestne mere, naraščajoč proračunski primanjkljaj in padajoči prihodki od nafte in plina dodatno obremenjujejo rusko gospodarstvo.

Volodimir Zelenski je ponovno zavrnil možnost srečanja z Vladimirjem Putinom v Moskvi in predlagal, da Putin raje obišče Kijev. Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami, in izjavil, da bo vsak tuj vojak v Ukrajini legitimna tarča. Ponovil je tudi, da je dosega dogovora s Kijevom glede ključnih vprašanj "praktično nemogoča" in ponovil nasprotovanje Moskve vstopu Ukrajine v NATO.

Španska vlada, ki je ena najostrejših kritikov izraelske vojaške operacije v Gazi v Evropi, je ponovno zahtevala izključitev Izraela iz Evrovizije zaradi vojne v Gazi.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je opozorila, da srečanje med kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom v Pekingu predstavlja neposreden izziv mednarodnemu redu. Poudarila je, da to srečanje ni le znak proti zahodu, temveč tudi opozorilo EU, da mora okrepiti svojo geopolitično moč v luči vojne v Ukrajini in drugih globalnih napetosti.

Ruske sile so prvič v treh letih in pol vstopile v regijo Dnipropetrovsk v Ukrajini, kjer poskušajo vzpostaviti oporišče. Ukrajinska vojska je priznala, da je ruska vojska prečkala vzhodno industrijsko regijo Dnipropetrovsk. Spopadi so najintenzivnejši v sektorju Novopavlivka, kjer poteka vrhunec ruske ofenzive.

Ruska vojska je prodrla v ključno regijo Dnjepropetrovsk v Ukrajini, kjer si prizadeva vzpostaviti oporišče. Ukrajinske sile so potrdile spopade v regiji, medtem ko rusko obrambno ministrstvo trdi, da so zavzele več naselji v Zaporožju in Novoqeorqijevki. Hkrati so ukrajinski droni napadli cilje v Rusiji, vključno z Rostovom, kjer je izbruhnil požar na stanovanjski zgradbi. Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 26 dronov nad petimi ruskimi regijami. V ruskem napadu na Herson je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Donald Trump je napovedal "ekonomsko vojno", če Rusija ne bo želela mirovnih pogajanj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil Rusiji s hudimi gospodarskimi sankcijami, če predsednik Vladimir Putin ne bo pristal na prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je dejal, da razmišlja o "zelo resnih" gospodarskih ukrepih proti Moskvi, če ne bo prišlo do napredka v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino. Obenem je kritiziral ukrajinskega predsednika Zelenskega in dejal, da tudi on ni popolnoma nedolžen.

Ruske sile so vstopile v vzhodno industrijsko regijo Dnipropetrovsk in si prizadevale vzpostaviti oporišče. V sektorju Novopavlivka naj bi potekala intenzivna ruska ofenziva. Vojaški strokovnjaki napovedujejo jesenski ruski pritisk v Ukrajini, osredotočen na Donbas in pot proti Slovjansku in Kramatorsku. Predsednik Zelenskyy je pozval k dodatnemu pritisku na Rusijo zaradi nadaljnjih napadov na civilno infrastrukturo. Ukrajinska premierka je potrdila, da njen brat živi v tujini, kar je občutljivo vprašanje, saj se država sooča s težavami pri popolnjevanju vojaških vrst.

Donald Trump je pozval Evropo, naj ustavi financiranje ruske nafte, vredno 1,3 milijarde dolarjev letno, in pritisne na Kitajsko zaradi podpore vojnim prizadevanjem Putina v Ukrajini. S predsednikom Zelenskim se je pogovarjal o "maksimalni zaščiti" ukrajinskega zračnega prostora. Putin je dejal, da je Zahod spodbudil Ukrajino, da zavrne mirovne pogoje leta 2022.

Volodimir Zelenski je v Bruslju izjavil, da bi morale biti trenutne frontne linije v vojni med Ukrajino in Rusijo osnova za mirovna pogajanja.

Francoskega državljana, aretiranega v Rusiji, so identificirali kot 44-letnega vzdržljivostnega kolesarja Sofiana Sehilija. Aretirali so ga zaradi suma nezakonitega prečkanja meje med športnim izzivom s kolesom.

Rusija in Kitajska nadaljujeta z načrti za izgradnjo plinovoda, ki bo povezoval državi in Moskvi ponudil gospodarsko podporo v času zahodnih sankcij. Vladimir Putin je poudaril, da imata državi podobne vrednote in da se njuni gospodarstvi dopolnjujeta. Rusija bo odgovorila na kitajsko odločitev o odpravi vizumov z enako potezo, kar bo olajšalo potovanja med državama. Dogovorjeno je bilo tudi povečanje dobave plina Kitajski.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Parizu izjavil, da so na mizi 'bistvena' varnostna zagotovila. Kljub temu se možnost srečanja med Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom z vsakim dnem zmanjšuje, predvsem zaradi obsežnih in vztrajnih ruskih napadov. Nizozemska je v Vzhodno Evropo napotila letala F-35 zaradi potencialne grožnje, vendar ni predvidena uporaba orožja.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.

V Parizu je potekalo srečanje evropskih voditeljev, na katerem so obravnavali varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne. Francoski predsednik Macron je izjavil, da je Evropa pripravljena ponuditi ta jamstva po podpisu mirovnega sporazuma. Razprave so potekale ob strahu pred novo rusko ofenzivo, nemški in francoski uradniki pa so razpravljali o ruskih vojakih, ki se zbirajo blizu Pokrovska. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je prav tako sestal z evropskimi voditelji v Parizu glede varnostnih jamstev za Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bi moral imeti Kijev glavno besedo pri morebitni prisotnosti odvračilnega kontingenta partnerjev v Ukrajini, ne pa Moskva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro posvaril zahodne države pred napotitvijo vojaških sil v Ukrajino. Izjavil je, da bodo vse zahodne sile, ki bodo prisotne v Ukrajini, obravnavane kot legitimne tarče ruskih sil. Opozorilo je bilo podano po srečanju v Parizu, kjer se je 26 držav zavezalo k povečanju varnostnih jamstev za Kijev.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je protizračna obramba nad Krimom uničila osem ukrajinskih dronov. Ukrajinske sile so potrdile, da so uspešno napadle ruske logistične objekte na Krimu. Zaradi uspešnih ukrajinskih napadov Rusija ne more več uporabljati svojih polnih rafinerijskih zmogljivosti.

Rusija je izvedla obsežne zračne napade na Ukrajino, pri čemer je uporabila več kot 500 dronov in 24 raket. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so sestrelile večino dronov in raket. Napadi so povzročili izpade električne energije v delih Ukrajine.

Ukrajina je zaradi nujnosti močno razvila vojaško industrijo in letos proizvedla 30.000 dronov. Predsednik Zelenski je ZDA pozval k dobavi streliva in orožja namesto prevoza. Hkrati se ukrajinska vojska sooča z izzivi na fronti, kjer naj bi imel sovražnik tri do šestkratno premoč v silah in virih, zlasti na kritičnih smereh. Položaji ukrajinskih sil v harkovski regiji pa so ostali skoraj brez komunikacijskih sistemov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Ruski predsednik Vladimir Putin je z obsežnim zračnim napadom na Kijev poslal jasno sporočilo, da on, in ne Zahod, kroji usodo. Po besedah strokovnjaka za obrambo Rogerja Housena ruski predsednik izvaja strategijo terorja.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil premierno prikazan film 'Čarovnik iz Kremlja', v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Film, ki ga je režiral Olivier Assayas, prikazuje vzpon Putina na oblast v 90. letih skozi oči političnega stratega, ki ga igra Paul Dano. Kritike so mešane, pri čemer nekateri hvalijo igralske predstave, medtem ko drugi menijo, da film ne doseže potenciala teme. Law je izjavil, da ga je bilo težko upodobiti Putina zaradi njegovega 'poker obraza'.

Donald Trump je pozval Evropo, naj ustavi nakup ruske nafte, da bi oslabila Moskvo v vojni v Ukrajini. Premier Rutte je opozoril Putina pred vmešavanjem v prisotnost zahodnih sil v Ukrajini. Voditelj NATO je poudaril, da o varnosti Ukrajine lahko odločajo samo Ukrajinci sami. Zelenski je napovedal, da bo v Ukrajini prisotna vojska partnerskih držav, ki bo zagotavljala varnost.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je kljub protestom v Jakarti obiskal Kitajsko, kjer se je udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski predsednik Xi Jinping je parado izkoristil za prikaz vojaške moči Kitajske, ob njem pa so bili prisotni tudi ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un. Medtem so se pojavila poročila o protestih v Pekingu, vendar so se izkazala za lažne.

Poljska je zabeležila porast števila migrantov na meji z Belorusijo. Kljub močni zaščiti meje, je skoraj 14.000 ljudi poleti poskušalo nezakonito vstopiti v EU preko te poti.

V Parizu se je pod vodstvom Francije zbrala "koalicija voljnih", približno 30 zahodnih voditeljev, da bi razpravljali o vojaških varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Dogovarjajo se o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in načrtujejo usklajevanje s Trumpom.

Rusko veleposlaništvo na Švedskem je bilo ponovno tarča napada z dronom. Iz drona je bila na poslopje odvržena plastična vrečka, napolnjena z barvo. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah.

Po poročanju različnih virov, med drugim tudi Politica, je madžarski premier Viktor Orban spremenil svoje stališče in se strinjal, da ne bo več vetiral vstopa Ukrajine v Evropsko unijo. Do spremembe naj bi prišlo po pogovorih z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo Ukrajina kmalu prejela "pogajalski sklop", kar bi pomenilo korak bližje k članstvu v EU. Medtem analitiki poudarjajo, da Orban kljub temu še vedno balansira med interesi Rusije in pritiskom ZDA, ter da njegovo soglasje še ne pomeni avtomatičnega vstopa Ukrajine v EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval Združene države Amerike, naj okrepijo pritisk na Rusijo, da bi končali invazijo na Ukrajino. Napovedal je tudi nove operacije ukrajinskih varnostnih služb proti ruskim strateškim in vojaškim ciljem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek v Parizu sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ter voditelji Nemčije in Francije, kjer so razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Po podatkih vladnega urada se je pretok kremljevske propagande proti Estoniji avgusta povečal za približno 10 odstotkov v primerjavi z julijem. Glavne teme so ostale nespremenjene, osredotočale pa so se na globoko rusofobijo Estonije in njeno vlogo agresorja.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Po srečanju koalicije voljnih je Kremelj ponovil, da zavrača prisotnost vojakov držav Nata v Ukrajini, tudi po morebitnem mirovnem sporazumu s Kijevom, saj to vidi kot grožnjo. Iz Kremlja so poudarili, da Evropejci ovirajo ureditev v Ukrajini.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

Ukrajina je potrdila, da so ruske sile vstopile v Dnjepropetrovsko oblast, osrednjo regijo, ki je bila doslej večinoma prihranjena pred intenzivnimi boji. Ruska vojska je dosegla pomemben napredek v vzhodnem industrijskem območju te regije in si prizadeva vzpostaviti oporišče. Medtem se četrto poletje vojne v Ukrajini nadaljuje, ruska ofenziva pa kljub prvotnim ciljem ni dosegla preboja.

Rusija je izrazila nasprotovanje morebitnemu pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino v primeru mirovnega sporazuma med Kijevom in Moskvo. Hkrati je Kremelj dejal, da mora biti vsako srečanje med Putinom in Zelenskim dobro pripravljeno. Kanadski premier Mark Carney meni, da se Putin izogiba srečanju z Zelenskim iz strahu pred pogovorom o končanju vojne. Steve Whitcoff, posebni odposlanec ameriškega predsednika, je izrazil prepričanje, da so pogajanja na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino neizogibna. Obenem naj bi Putin Ukrajini predstavil mirovni predlog, ki pa ga Kijev verjetno ne bo sprejel.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Potekalo je zaslišanje pritožbenega sodišča o izpodbijanju Trumpovih carin s strani držav in podjetij. Donald Trump je branil svojo agresivno tarifno politiko pred ključno sodno obravnavo, ki bi lahko preoblikovala njegovo trgovinsko strategijo.

V Parizu se je pod vodstvom Francije zbrala "koalicija voljnih", približno 30 zahodnih voditeljev, da bi razpravljali o vojaških varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Dogovarjajo se o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in načrtujejo usklajevanje s Trumpom.

David Petraeus je v intervjuju za ABC News izrazil dvom o skorajšnjem srečanju med predsednikom Zelenskim in Putinom. Poudaril je, da je Putin edini, ki lahko konča vojno v Ukrajini, vendar trenutno nima te namere.

V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni na ukrajinsko energetsko in plinsko infrastrukturo v šestih regijah, zaradi česar je več kot 100.000 ljudi ostalo brez elektrike. Ukrajina priznava ruski napredek v regiji Dnipropetrovsk, medtem ko ukrajinski napadi z droni na ruska naftna rafinerija povzročajo pomanjkanje goriva v nekaterih ruskih regijah. Ukrajinski napadi so po ocenah onesposobili 17 % ruske zmogljivosti predelave nafte. Ukrajinski poveljniki poudarjajo, da je potreben večji napor za zaustavitev ruskega napredovanja na vzhodu, saj Rusija spreminja fokus napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar se Ukrajina zanaša na uvoz plina iz ZDA.

Nemški kancler Friedrich Merz opozarja, da se vojna v Ukrajini ne bo končala hitro in enostavno, ter da se morajo Nemčija in druge države pripraviti na dolgotrajen konflikt. Merz je poudaril, da se vojna ne sme končati s kapitulacijo Ukrajine, saj bi to ogrozilo tudi druge države. Izrazil je prepričanje, da diplomatske rešitve zahtevajo čas, ter da je južni del Donecka zdaj pod ruskim nadzorom.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov izročile protestno noto zaradi odločitve Poljske o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Belorusija meni, da je poteza Varšave izraz 'privatizacije' meja Evropske unije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ZDA predlagal poseben format za zaščito ukrajinskega zračnega prostora. Po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji je Zelenski poudaril, da bo vojska partnerskih držav sodelovala pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, pri čemer naj bi že imeli razumevanje o približnem številu vojakov. Medtem je premier Rosen Željazkov izjavil, da so varnostna jamstva temeljnega pomena za doseganje trajnega miru. Emmanuel Macron je dodal, da so ZDA pripravljene sodelovati pri varnostnem načrtu. Viri blizu evropskih obveščevalnih služb poročajo, da je Kremelj pričakoval, da bo Zelenski sprejel Putinovo povabilo na pogovore v Moskvo pod garancijo osebne varnosti.

Poljska je sestrelila ruske drone, ki so vdrli v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja najbližje konfliktu od druge svetovne vojne. Ruska državna televizija je incident omalovaževala, medtem ko je Belorusija trdila, da je uničila drone, ki naj bi bili namenjeni Poljski in Litvi. Rusija poskuša odgovornost preložiti na Ukrajino in evropske elite ter trdi, da gre za provokacijo, namenjeno vpletanju Nata v konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju po srečanju predsednika Putina.