Japonska vlada je pozvala evropske in azijske države, naj se vzdržijo udeležbe na vojaški paradi in spremljajočih dogodkih, ki jih bo Kitajska organizirala v začetku septembra ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Japonska je prek svojih ambasad izrazila zaskrbljenost, da imajo kitajski komemorativni dogodki protijaponske konotacije, in pozvala k ponovnemu razmisleku o udeležbi visokih predstavnikov.

Ameriški podpredsednik James David Vance je izjavil, da se je Rusija "znatno umaknila", da bi končala vojno proti Ukrajini. Poročila iz različnih latvijskih virov, kot so tvnet.lv, jauns.lv in apollo.lv, povzemajo to izjavo.

Nemčija je v sredini 90. let prejšnjega stoletja odločno nasprotovala morebitnemu vstopu Rusije v Nato, kljub temu da sta takratni ameriški predsednik Bill Clinton in ruski voditelj Boris Jelcin to možnost resno obravnavala. Nemška revija Der Spiegel poroča, da so bili zaupni dokumenti tistega časa dokaz za to stališče. Leta 1994 je bil Clinton resno naklonjen sprejetju Rusije v Nato in je o tem vprašanju razpravljal z Jelcinom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je komentiral ukrajinske navedbe o ruskem napadu na tovarno Flex z ameriškim kapitalom v Mukačevem. Medtem ko je Ukrajina trdila, da tovarna proizvaja le kavne aparate, je Lavrov dejal, da bi lahko tovarna pod krinko civilne proizvodnje izvajala vojaško proizvodnjo. Po drugi strani pa je ukrajinski portal RBC.ua poročal, da je Lavrov zanikal kakršnokoli informacijo o napadu na tovarno in dejal, da Rusija ne napada civilnih objektov, kar ukrajinski vir označuje za laž.

Pakistanski zunanji minister se je med obiskom v Bangladešu srečal z voditelji različnih političnih strank. Državi sta podpisali šest sporazumov o sodelovanju na različnih področjih, kar je bil zgodovinski obisk namestnika pakistanskega premierja Ishaqa Darja v Dhaki.

Minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je ponovil, da zunanjo politiko določata predsednik vlade in minister za zunanje zadeve, s čimer se je odzval na napetosti med Italijo in Francijo, ki jih je povzročil minister Salvini s kritikami na račun predsednika Macrona. Tajani je dejal, da se v politiki zmaga z močjo idej, ne z nasiljem besed.

Emine Erdoğan je pozvala Melanio Trump, naj podpre otroke v Gazi, in jo pozvala, naj se obrne na izraelskega premierja Netanjahuja. V pismu je pozvala Trumpovo, naj pokaže enako sočutje, kot ga je pokazala do ukrajinskih otrok.

Indijski odposlanec Vinay Mohan Kwatra je z ameriškimi zakonodajalci razpravljal o poštenih, uravnoteženih in obojestransko koristnih trgovinskih odnosih, medtem ko so še vedno prisotne tarifne napetosti med New Delhijem in Washingtonom. Indijski ambasador se je v zadnjih 24 urah srečal s štirimi ameriškimi zakonodajalci, od 9. avgusta pa s skupno 23.

Predsednik Samsung Electronics Lee Jae-yong in drugi vodilni predstavniki južnokorejskih konglomeratov so odpotovali v Združene države Amerike, da bi se pridružili delegaciji, ki bo razpravljala o gospodarskem partnerstvu med Južno Korejo in ZDA ob obisku predsednika Leeja. Namen poti je obnova gospodarskih vezi med državama.

Nikki Haley je pozvala Indijo, naj resno vzame kritike predsednika Donalda Trumpa glede uvoza ruske nafte in skupaj z Belo hišo poišče rešitev. Haleyjeva se je odzvala na kritike znotraj Republikanske stranke zaradi njene naklonjenosti Indiji v času tarifnih sporov. Kanwal Sibal se je odzval na poziv Nikki Haley, zakaj bi morala Indija jemati resno stališče Trumpa glede ruske nafte.

Rusija in Iran sta se strinjala, da evropska trojka, ki jo sestavljajo Nemčija, Velika Britanija in Francija, nima pristojnosti za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu v zvezi z njegovim jedrskim programom. Državi sta poudarili, da trojka ni pristojna za tovrstne ukrepe, saj so sankcije bile odpravljene v zameno za zagotovila o miroljubni naravi iranskega jedrskega programa.

Iranski in ruski zunanji minister, Abas Aragči in Sergej Lavrov, sta se pogovarjala o jedrskih vprašanjih in sodelovanju Teherana z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Iranski zunanji minister Abas Aragči je posvaril evropsko trojko (EU3) pred posledicami morebitnega aktiviranja mehanizma 'snapback' iz jedrskega sporazuma iz leta 2015, češ da bi takšna poteza bila brez pravne in moralne podlage.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Tokiu sestal z japonskim premierjem Shigerujem Ishibo, kjer sta se dogovorila o tesnejšem sodelovanju na področju varnosti in gospodarstva. Srečanje je potekalo pred Leejevim načrtovanim vrhom z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Britanska vlada je ponovno preložila odločitev o načrtih Kitajske za izgradnjo novega veleposlaništva v Londonu, ki bi bilo največje v Evropi, zaradi pomanjkanja informacij s strani Pekinga. Odločitev je bila preložena do oktobra, kar je posledica triletnega nasprotovanja lokalnih prebivalcev, poslancev in aktivistov. Novo veleposlaništvo naj bi bilo locirano blizu Tower of London.

Francija je poklicala italijanskega veleposlanika po tem, ko je italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini izrekel posmehljive pripombe na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede morebitne napotitve vojakov v Ukrajino. Francosko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo italijansko veleposlanico v Parizu, Emanuelo D'Alessandro, zaradi Salvinijeve kritike Macrona.

Iranski zunanji minister Abas Arakči je opravil telefonski pogovor s svojimi francoskimi, britanskimi in nemškimi kolegi ter vodjo zunanje politike EU Kajo Kal o jedrskih pogajanjih pred iztekom roka za sankcije.

Predsednik Azerbajdžana, İlham Əliyev, je prispel na delovni obisk v Turkmenistan na povabilo predsednika Halk Maslahatyja Turkmenistana, Gurbangulyja Berdimuhamedova. V mestu Türkmenbaşy sta se sestala na štiri oči, kasneje pa se je začelo še razširjeno srečanje.

Perujski kongres je ponovno sprejel resolucijo, s katero kolumbijskega predsednika Gustava Petra razglaša za persono non grata. To je že druga tovrstna deklaracija, prva je bila izdana leta 2023. Razlog za to odločitev so Petrovi »dejanja, ki ne priznavajo in ogrožajo nacionalno suverenost«, kot je trditev o lastništvu amazonskega otoka, ki pripada Peruju. Odločitev je bila sprejeta na plenarnem zasedanju perujskega kongresa.

Novi ambasador Evropske unije v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je obiskal Nacionalni konvent o Evropski uniji (NKEU). Med obiskom so ga seznanili z dosedanjimi aktivnostmi spremljanja procesa evropskih integracij Srbije, zlasti v kontekstu trenutne politične in družbene krize.

Japonska je imenovala mesto Kisarazu za uradno mesto za Nigerijce, ki želijo živeti in delati v državi. Vzpostavljen bo poseben vizumski program za visoko usposobljene, inovativne in nadarjene mlade Nigerijce, ki se želijo preseliti v Kisarazu. Ta poteza je del prizadevanj za poglobitev kulturne diplomacije in spodbujanje gospodarskega sodelovanja.

Pakistanski zunanji minister in namestnik premierja Ishaq Dar je izjavil, da je Pakistan pripravljen na obsežne pogovore z Indijo, ki bi vključevali tudi dolgoletni spor glede Kašmirja in vsa druga nerešena vprašanja. Dar je poudaril, da Pakistan ni zaprosil nikogar za posredovanje pri pogovorih z Indijo, ampak je sam pobudnik dialoga.

Veleposlaništvo ZDA v Indiji je indijskemu Ministrstvu za zunanje zadeve (MEA) sporočilo, da Agencija ZDA za mednarodni razvoj (USAID) ni prejela 21 milijonov dolarjev (ali 183 crore rupij) za spodbujanje volilne udeležbe v Indiji. MEA je 28. februarja zaprosilo ameriško veleposlaništvo v New Delhiju za podrobnosti o izdatkih za vse projekte, ki jih financira USAID v Indiji v zadnjih desetih letih.

Indija in Kitajska sta se dogovorili o ponovni vzpostavitvi neposrednih letalskih povezav in krepitvi gospodarskih vezi, vključno s ponovnim odprtjem obmejne trgovine na treh določenih točkah. Ta poteza je namenjena obnovi odnosov, ki so bili prekinjeni zaradi smrtonosnega obmejnega spopada leta 2020. Dogovor vključuje tudi olajšave pri vizumih, kar naj bi spodbudilo trgovino in investicije med državama.

Pred vrhom med predsednikom Leejem Jae Myungom in Donaldom Trumpom so se okrepile skrbi zaradi obiskov visokih korejskih uradnikov v Washingtonu. Predsednik Lee Jae Myung bo na srečanju s Trumpom pozval k ponovnemu odprtju dialoga med ZDA in Severno Korejo. Poleg tega je Južna Koreja med 24. in 27. avgustom poslala posebno delegacijo na Kitajsko, kar kaže na vse večjo usklajenost Seula in Pekinga kot odziv na ameriške tarife.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad al-Thani se je v svoji pisarni Amiri Diwan sestal z ameriško senatorko Joni Ernst in njeno delegacijo. Srečanje je potrdilo diplomatske vezi med Katarjem in Združenimi državami.

Benjamin Netanjahu je nadaljeval s kritikami avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja, češ da je s priznanjem palestinske državnosti 'za vedno omadeževal' svoj ugled. V televizijskem nastopu je Netanjahu ponovno ostro obsodil Albanesejevo vodenje in ga obtožil 'pomiritve'.

Predsednik Erdoğan je s francoskim predsednikom Macronom opravil telefonski pogovor, v katerem je ponovil turško podporo miru med Rusijo in Ukrajino ter ponudil gostiteljstvo mirovnega vrha. Macron je Erdoğana seznanil z ocenami srečanj med evropskimi, ameriškimi in ukrajinskimi voditelji v Washingtonu. Erdoğan je izrazil zadovoljstvo s turškimi prizadevanji v zvezi z obiskom v ZDA.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand se je v Washingtonu srečala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem. Srečanje je potekalo v času naraščajočih napetosti v dvostranskih odnosih med državama. Anand in Rubio sta se pred tem že pogovarjala po telefonu, med drugim junija pred vrhom G7.

Kitajska in Indija sta se med obiskom zunanjega ministra Wang Yija v New Delhiju dogovorili za nadaljevanje dialoga in sodelovanje pri globalnih izzivih. Peking je trdil, da se je New Delhi zavezal politiki ene Kitajske, kar pa je sprožilo diplomatsko nesoglasje glede vsebine pogovorov med obiskom.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je javno izjavil, da ZDA aktivno pritiskajo na evropske države, da ne bi priznale palestinske države. Huckabee je poudaril, da Washington meni, da palestinske države ne bi smeli priznati, še posebej po tem, ko je Hamas prekinil pogajanja. Izraelski predstavniki pa so posvarili, da bi Izrael v primeru evropskega priznanja Palestine razglasil suverenost nad nekaterimi deli Zahodnega brega.

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

Azerbajdžanski veleposlanik v Dominikanski republiki, Ruslan Rzayev, je 20. avgusta predal poverilna pisma predsedniku države Luisu Abinaderju. Dogodek je potrdilo več azerbajdžanskih medijev.

Kitajski veleposlanik v Kambodži, Wang Wenbin, je izrazil pripravljenost Kitajske za sodelovanje s Kambodžo, Tajsko, Malezijo in državami ASEAN pri vzpostavitvi miru na obmejnih območjih med Kambodžo in Tajsko. Avstralski namestnik premierja Richard Marles je pohvalil Malezijo za njeno posredovanje pri doseganju premirja med Kambodžo in Tajsko, ko je Malezija predsedovala ASEAN-u.

Predsednik Tinubu je izjavil, da Nigerija na konferenci TICAD 9 cilja na več kot milijardo dolarjev poslov. Predsedstvo je zavrnilo kritike o prazni stojnici Nigerije in pojasnilo, da se osredotočajo na strateške dogovore, ne na trgovsko razstavo. Ministrstvo je obljubilo kmalu odprtje stojnice. Nigerijci so na družbenih omrežjih kritizirali zvezno vlado zaradi prazne stojnice.

Nigerijski generalni konzul v Buei v Kamerunu, ambasador Taofik Obasanjo Coker, je umrl. Ministrstvo za zunanje zadeve Nigerije je potrdilo njegovo smrt v sredo, 20. julija 2025. Coker je umrl po kratki bolezni 16. avgusta. Star je bil 59 let.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je za nedavni zastoj v pogovorih o prekinitvi ognja v Gazi okrivil odločitev nekaterih evropskih voditeljev, da priznajo palestinsko državnost. Pogovori o trajni prekinitvi ognja so se večkrat ustavili že od zgodnjih mesecev vojne.

Andrés Bautista, administrativni minister predsedstva Dominikanske republike, je imenoval Alberta Caminera za direktorja za stike z javnostjo predsednika Luisa Abinaderja. Imenovanje je bilo izvedeno na podlagi dekreta št. 461-25.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil podporo prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini s sodelovanjem vseh strani. Pogovarjala sta se tudi o vrhu na Aljaski in odnosih med Turčijo in Rusijo.

Egipčanski predsednik Abdel Fattah Al-Sisi in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po telefonu pogovarjala o dvostranskih odnosih in razvoju dogodkov v Gazi. Voditelja sta potrdila strateško partnerstvo med državama in se zavezala k usklajevanju glede krize. Macron je izrazil podporo francoskemu načrtu za formalizacijo premirja.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je ločeno pogovarjal s španskim zunanjim ministrom Joséjem Manuelom Albaresom Buenom in ciprskim zunanjim ministrom Konstantinosom Kombosom. S španskim ministrom je Bayramov razpravljal o odnosih med Azerbajdžanom in Evropsko unijo ter o prihodnjih možnostih sodelovanja. S ciprskim ministrom pa je razpravljal o regionalnih vprašanjih.

Madžarski premier Viktor Orbán je v Karmelitskem samostanu v Budimpešti sprejel Duarteja Pia, braganzškega vojvodo. Srečanje poudarja diplomatske odnose in tradicijo, saj vojvodski naziv v Evropi še vedno simbolizira zgodovinsko dediščino, čeprav ne nujno tudi bogastvo.

Novi ambasador EU v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je ministru za evropske integracije, Nemanji Staroviću, dejal, da so za odprtje Klastera 3 v pogajanjih o pristopu k EU potrebni oprijemljivi rezultati. Evropski poročevalec za Srbijo, Tonino Picula, pa je ocenil, da v Evropski uniji nihče več nima iluzij o srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću.

Bela hiša je zatrdila, da je Donald Trump uporabil "ogromen javni pritisk", vključno s sankcijami proti Indiji, da bi končal konflikt v Ukrajini. Medtem ko ZDA grozijo z novimi sankcijami Rusiji, se postavlja vprašanje, zakaj ne kaznujejo Kitajske zaradi uvoza ruske nafte.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Mikolo Točickega, nekdanjega ministra za kulturo, za stalnega predstavnika Ukrajine pri Svetu Evrope. Točicki bo zastopal Ukrajino v organizaciji, ki si prizadeva za promocijo demokracije in človekovih pravic na evropski celini.

Ameriško veleposlaništvo v Harareju je sporočilo, da Združene države do nadaljnjega ustavljajo večino postopkov za izdajo viz v Zimbabveju. Kot razlog navajajo neopredeljene pomisleke glede zimbabvejske vlade.

Članki poročajo o različnih vidikih odnosov med ZDA in Rusijo. Washington Examiner ocenjuje, da prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso bila idealna in niso prinesla obljubljenih rezultatov. The New York Times poroča, da je nemški kancler Friedrich Merz skoraj povzročil diplomatski incident v Beli hiši, ko je vztrajal pri dogovoru o premirju kot pogoju za srečanje Putina in Zelenskega. Fox Business pa je poročal, da je posebni predstavnik Donalda Trumpa, Keith Kellogg, pozval kritike pogovorov med Trumpom in Putinom, naj utihnejo. Bolgarski vir pa omenja skrivna srečanja med Trumpom in Putinom, kjer naj bi 10 minut preživela sama v Trumpovem vozilu.

Francija je imenovala Sophie Lagutte za novo veleposlanico v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska veleposlanica v Franciji, Leyla Abdullayeva, je Sophie Lagutte čestitala ob imenovanju na novo funkcijo v Bakuju. To imenovanje nakazuje na nadaljevanje diplomatskih odnosov med državama.

Osebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov za Ciper, Maria Angela Holguin, naj bi v prvem tednu septembra obiskala otok in se 2. septembra srečala s predsednikom ciprske grške uprave Nikosom Hristodulidisom. Srečanje potrjujejo različni ciprski mediji, vključno s Haberkibris.com, Detaykibris.com in Kibrisgazetesi.com.

Avstralski minister za notranje zadeve Tony Burke je ostro odgovoril izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju na njegove izjave o 'šibkem' voditelju. Burke je poudaril, da se moč ne meri v številu ljudi, ki jih lahko 'razstreliš'. Ta izjava je prišla v času zaostrenih diplomatskih odnosov med Avstralijo in Izraelom zaradi dogajanja v Gazi. Članek v Daily Mail pa navaja, da bo imel Burkejev napad na Netanjahuja posledice za Avstralijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po skupinskem fotografiranju z voditelji EU v Beli hiši pokazal sliko z ikonično podobo atentata na Butlerja. Na sliki Trump z dvignjeno pestjo kriči "Fight, fight, fight", potem ko ga je krogla zgrešila.