APDEJT.si

Avstrija se je v indeksu podnebne učinkovitosti CCPI 2026 močno poslabšala, saj je padla s 23. na 35. mesto. Poročilo, objavljeno na COP30 v Belemu, kaže, da je Danska ponovno na prvem mestu, sledita ji Velika Britanija in Maroko. Prva tri mesta ostajajo prazna, ker nobena država ni dovolj zgledna pri varstvu podnebja. Avstrija je s to uvrstitvijo v globalnem povprečju in se šteje za državo z nizko učinkovitostjo.

Bavarski minister za lov Aiwanger poziva k odstranitvi bobrov, ki povzročajo težave ljudem. Bobri so v regiji prisotni že več kot 15 milijonov let, vendar niso povsod dobro sprejeti. Aiwanger meni, da je ukrepanje potrebno, ko živali ovirajo človeške dejavnosti.

Dunajski župan Michael Ludwig (SPÖ) je izrazil možnost razširitve "Dunajskega bonusa", vendar je to pogojeno z dovoljenjem Evropske unije za določanje posebnih tarif za domačine. Ludwig je pozdravil prizadevanja zvezne vlade za novo ureditev, pri čemer se bonus v Dunaju že uporablja pri dodeljevanju občinskih stanovanj.

V nemškem Porurju je policija začela odstranjevati aktiviste iz gozda pri rudniku lignita Hambach, imenovanega tudi 'Sündenwäldchen' (grešni gozdiček). Aktivisti so protestirali proti poseku gozda s strani podjetja RWE zaradi širitve rudnika.

Mestni svet Gold Coasta se sooča s porastom uporabe e-koles in skirojev v mestu, vendar je pri izvajanju nadzora nemočen, saj čaka na ustrezne ukrepe državne vlade.

Mestna občina Sofija predlaga memorandum o sodelovanju za razvoj Naravnega parka Vitoša, ki vključuje obnovo in posodobitev žičnic, izboljšanje dostopa do gore ter izgradnjo trajnostne, okolju prijazne infrastrukture. Dokument je naslovljen na ključne državne institucije in zainteresirane strani, med njimi Ministrski svet, ministrstva za kmetijstvo, okolje, šport, agencijo za gozdove, direkcijo Naravnega parka Vitoša in podjetje Vitoša Ski AD. Občina se zavezuje k izboljšanju dostopa do Vitoše.

Papež Frančišek je v času podnebne konference v Braziliji izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega podnebnega ukrepanja držav. Poudaril je, da 'stvarstvo kriči' in pozval k večji odgovornosti pri varovanju okolja.

Liberalci v zvezni državi Novi Južni Wales (NSW) se ne umikajo od zniževanja emisij, vendar se postavlja vprašanje, ali bo to dovolj, da se reši položaj vodje opozicije Marka Speakmana. Ta poteza je v nasprotju s stališči nekaterih njihovih zveznih kolegov.

Iraški minister za zunanje zadeve je ob prihodu v Gilan in udeležbi na srečanju guvernerjev obalnih provinc Kaspijskega jezera izpostavil pomembnost tega srečanja za krepitev gospodarskega, političnega in okoljskega sodelovanja med državami ob Kaspijskem jezeru.

Papež Leo XIV. je med podnebnimi pogovori Združenih narodov v Braziliji ponovno pozval države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb, ki ogrožajo planet.

Liberalni politiki v Avstraliji pozivajo svoje podpornike, naj ne izgubijo upanja v stranko. Hkrati poslanci Nacionalne stranke pritiskajo na vodjo opozicije Sussan Ley, da naj podpre financiranje novih premogovnih elektrarn. Matt Canavan iz Nacionalne stranke je izjavil, da bi jih morali zgraditi.

Kanadska liberalna vlada je s tesno večino dveh glasov potrdila proračun v višini 141 milijard kanadskih dolarjev. Premier Mark Carney je dejal, da bo proračun okrepil gospodarstvo, ki mu grozijo ameriške carine. Potrditev proračuna, drugega največjega v kanadski zgodovini, je vladi omogočila, da se izogne predčasnim volitvam.

Nizozemska Inšpekcija za okolje in transport (ILT) je izrazila nezadovoljstvo nad podjetji in zahteva dvig kavcije za plastenke na 30 centov s 1. januarjem. V nasprotnem primeru grozi z visokimi globami. Gospodarstvo se temu predlogu ostro upira.

Poslanec stranke Bloc Québécois trdi, da je Ottawa nadzirala neustrezno posvetovanje o načrtih za blažitev vplivov na ogroženo vrsto rib zaradi širitve pristanišča Montreal. Na sestanku odbora za okolje je poslanec Patrick Bonin zaslišal uradnike iz pristanišča in Agencije za presojo vplivov Kanade, ker naj postopek posvetovanja ne bi prinesel povratnih informacij od zaskrbljenih okoljskih skupin pred odobritvijo projekta.

Avstralska ministrica Ley je priznala, da je gradnja novih termoelektrarn na premog malo verjetna. Hkrati rudarji, kmetje in poslovne skupine pozivajo k sklenitvi dogovora o okoljskih zakonih. Dogajanje spremljajo v živo z najnovejšimi novicami iz Avstralije in sveta.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.

Francoski center za znanstvene raziskave (CNRS) načrtuje do leta 2029 potrojiti število opic v centru za vzrejo opic za laboratorijske poskuse v Roussetu, Bouches-du-Rhône. Ta načrt je naletel na močan odpor združenj, lokalnih politikov in znanstvenikov.

Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.

Danska vlada je po dolgih razpravah predstavila svoj predlog za nov podnebni cilj, ki predvideva 82-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2035. Vlada je sicer pripravljena na nadaljnja pogajanja o tem cilju.

Greenpeace je kritiziral Francijo zaradi pošiljanja predelanega urana v Rusijo za nadaljnjo obdelavo in ponovno uporabo, kljub vojni v Ukrajini. Organizacija trdi, da se trgovina nadaljuje kljub poskusom zaostritve sankcij proti Rusiji, in jo označuje za "nemoralno". Tovorna ladja z uranom je bila opažena v pristanišču Dunkerque.

Ion Bulmaga, direktor Inšpektorata za varstvo okolja (IPM), je sporočil, da bo 26. novembra odstavljen s svojega položaja. Kot je dejal, mu je minister za okolje neposredno povedal, da se ne vidi več v njegovi ekipi.

Glavna avstralska energetska podjetja so ponovno izrazila podporo neto ničelni stopnji izpustov in omrežju, ki ga poganjajo obnovljivi viri energije, pri čemer vztrajajo, da bo to najcenejša možnost za potrošnike. Podpora prihaja kljub obnovitvi političnih sporov glede podnebnih sprememb v Avstraliji.

Udruženje "Marš sa Drine" je ocenilo, da je napovedana obustavitev projekta Jadar zgolj poskus umiritve situacije in da projekt še zdaleč ni zaustavljen. Po njihovem mnenju gre za taktiko družbe Rio Tinto.

Turčija je predlagala skupno vodenje naslednje podnebne konference ZN COP31 z Avstralijo, da bi rešili spor glede tega, katera država naj bo gostiteljica. Obe državi sta leta 2022 oddali ponudbi za gostiteljstvo, vendar dogovor še ni bil dosežen, zato se pogovori nadaljujejo.

Nova anketa je pokazala najnižjo podporo Sussan Ley in koaliciji, kar je posledica spremembe politike glede neto ničelne stopnje. Pritisk na Sussan Ley se povečuje, saj se podpora koaliciji zmanjšuje.

Pljuča našega planeta so v krizi, kar je botrovalo srečanju na vrhu. Svetovna pozornost ponuja priložnost za rešitev Amazonije.

V Sydneyju se lokalno prebivalstvo, vključno z Wendy Whiteley, bori proti vladnemu načrtu za hitro gradnjo skoraj 1000 stanovanj v obmorski soseski. Prebivalci se bojijo, da bodo visoke stolpnice uničile značaj tega območja.

Avstralska vlada Anthonyja Albaneseja je od prevzema oblasti leta 2022 odobrila 32 projektov razvoja premoga, nafte in plina, od tega šest po letu 2025. Kritiki opozarjajo, da to škoduje podnebni zapuščini Laburistične stranke.

Liberalni 'moderati' v Avstraliji so se znašli pod močnimi kritikami, saj jih obtožujejo šibkosti in pomanjkanja samospoštovanja. Očita se jim, da niso protestirali ali odstopili s položajev zaradi nasprotovanja notranjih tekmecev cilju neto ničelne stopnje emisij.

V Avstraliji se Liberalna in Nacionalna stranka sestajata, da bi razpravljali o doseganju neto ničelnih izpustov. Premier Albanese si prizadeva za sklenitev sporazumov s Fidžijem in Vanuatu.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Direktor Vodovoda Aleksandar Nišavić je pozval pristojne inšpekcije, da obiščejo Botun in preverijo, ali je šotor, ki so ga pred dvema dnevoma postavili Botunjani, postavljen na parceli v lasti Glavnega mesta. Prav tako zahteva, da se preveri, ali imajo Botunjani dovoljenje za postavitev šotora. Botunjani so šotor postavili v petek zvečer na lokaciji, kjer je predvidena gradnja čistilne naprave za Podgorico, z namenom organiziranja 24-urne straže.

Na COP30 ustanovljeni sklad za tropske deževne gozdove naj bi nagrajeval države za zaščito njihovih gozdov. Nemčija se namerava pridružiti, vendar zneska še ni razkrila. Minister za okolje Schneider napoveduje, da bo "precejšen".

Prebivalci Ohia bi lahko leta 2026 glasovali o ustavnem amandmaju, ki bi zagotovil pravico do lova in ribolova. Približno dve ducata drugih ameriških zveznih držav je že sprejelo podobne ukrepe.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji se zdi, da bodo pogovori presegli prvotno pričakovano osredotočenost na izvajanje preteklih obljub. Zaradi nujnosti podnebnih sprememb nekateri pogajalci spodbujajo ambicioznejše cilje, kar bi lahko vodilo do pomembnejših izjav ob koncu konference.

V Nepalu so zainteresirane strani poudarile, da bi morala biti nadomestila, ki jih država prejme za zmanjšanje emisij ogljika, pravično razdeljena vse do najnižjih ravni. Na dvodnevni delavnici v Dhanghadiju o zmanjšanju emisij v okviru programa REDD+ so udeleženci izpostavili, da so imeli pri ohranjanju gozdov in zmanjševanju emisij ključno vlogo predvsem avtohtoni narodi in marginalizirane skupnosti, zato bi morala biti nadomestila pravično razdeljena mednje. Poudarili so pomen mehanizma namenskih nepovratnih sredstev (DGM) Nepal.

Brazilski predsednik Lula se zavzema za boj proti krčenju gozdov in poziva k opustitvi fosilnih goriv, hkrati pa podpira naftno industrijo in projekte v osrčju Amazonije, da bi spodbudil gospodarski razvoj države. Čeprav bo Brazilija gostila COP30, Lula očitno išče ravnotežje med okoljevarstvenimi cilji in gospodarskimi interesi.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Nekdanja zunanja ministrica Baerbock se je kot predstavnica ZN udeležila podnebnega vrha v Braziliji. Kljub svetovnim konfliktom meni, da je podnebna kriza eksistencialna grožnja, saj je že močno prizadela približno polovico svetovnega prebivalstva.

Avstralija si v zadnjem trenutku prizadeva gostiti največjo svetovno podnebno konferenco in končati večletno pat pozicijo. Država upa na preobrat v zadnji uri, da bi prevzela vlogo gostitelja konference COP.

Islandija je potencialni kolaps ključnega sistema oceanskih tokov, ki vpliva na njeno blago podnebje, razglasila za grožnjo nacionalni varnosti. Oslabitev teh tokov bi lahko imela resne posledice za islandsko gospodarstvo in okolje, saj bi otok postal bolj leden in izpostavljen nevihtam.

Juliana Meyer je postala nova predsednica Zelenih v Brandenburgu. 38-letnica bo vodila stranko v prihodnje, pri čemer se bo osredotočila na določene cilje, ki jih želi doseči.

V severni Alberti se Pat McNamara sooča z občutkom jedrskega deja vu. Pred dvema desetletjema je živel v Port Hopeu v Ontariu in se spopadal z desetletji jedrske kontaminacije tal, vključno z dvoriščem šole njegove hčerke. Skupnost je razdeljena glede načrtovane gradnje jedrske elektrarne.

Diederik Samsom v svoji knjigi »Groene Supermacht« trdi, da Evropa vodi v številnih sektorjih, vključno s proizvodnjo jekla (50% več kot Amerika), avtomobilov (40% več) in letal (dvakrat več). Poudarja tudi, da je Evropa vodilna pri zelenih izumih in izraža optimizem glede evropskega podnebnega vodstva.

Okrožje Pingtung na Tajvanu se sooča z zmanjšanjem sredstev v svojem proračunu za leto 2026 zaradi sprememb zakona o finančni porazdelitvi, ki jih je lani sprejel parlament. Zmanjšanje sredstev iz državnega proračuna naj bi znašalo več kot 40 milijonov tajvanskih dolarjev, kar bo prizadelo načrtovane projekte in razvoj okrožja. Svetniki izražajo zaskrbljenost glede vpliva na prihodnje naložbe.

Vodja Nacionalne stranke, David Littleproud, si prisvaja politično zmago, saj je koalicija opustila cilj neto ničelne stopnje, preden je bila politika formalno dogovorjena z Liberalci v nedeljo. Ta poteza poudarja razhajanja znotraj koalicije glede podnebne politike.

Svet v bogatih predmestjih Sydneyja je glasoval za odstranitev dreves v rezervatih na pečinah, da bi prebivalcem ob obali obnovili pogled na ocean.

Francoski poslanci iz vrst Zelenih predlagajo uvedbo davka na hitro hrano, s katerim bi obdavčili restavracije kot so McDonald's, Quick in Burger King. Poslanec Boris Tavernier poudarja, da bi se zbrana sredstva namenila financiranju okoljskih in zdravstvenih projektov. Predlog je naletel na močan odpor organizacij v sektorju hitre prehrane.

Gozdne uporabniške skupine v provinci Sudurpašcim so prekinile svoj vsesplošni protest. Koordinacijski odbor za mobilizacijo gibanja gozdnih uporabniških skupin na ravni province Sudurpašcim je po pogovorih na ministrstvu za industrijo, turizem, gozdove in okolje odločil, da prekine protest. Na srečanju, ki ga je vodil sekretar ministrstva Dirga Narajan Koirala in se ga je udeležil glavni minister province Kamal Bahadur Šah, so se dogovorili, da bodo obravnavali 28 zahtev odbora in ustanovili 13-člansko delovno skupino.

Nevladna organizacija Oil Change International je objavila poročilo, ki razkriva, da je 25 držav oskrbovalo Izrael z nafto med vojno v Gazi, pri čemer so muslimanske države zagotovile 70 odstotkov pošiljk. Poročilo navaja, da je bilo Izraelu v tem obdobju dobavljenih 21,2 milijona ton nafte. Organizacija kritizira sistem fosilnih goriv, češ da "spodbuja genocid" in prispeva k poslabšanju podnebne krize, ter poudarja, da so države dobaviteljice delovale zavedajoč se dogajanja.