Madžarski premier Viktor Orban je izrazil dvom o tem, kdo je začel vojno v Ukrajini, in kritiziral zahodne voditelje zaradi podpore Kijevu. Orban meni, da voditelji EU svojo podporo upravičujejo s tem, da Ukrajino prikazujejo kot majhno, napadeno državo, kar po njegovem mnenju ni povsem točno.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da financiranje Ukrajine in pošiljanje vojaške pomoči za nadaljevanje konflikta z Rusijo ne krepi, temveč slabi Evropsko unijo.

Ukrajina se že skoraj štiri leta upira ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso obrodila sadov. Na vrhu EU je bil dosežen kompromis glede milijardne finančne pomoči za Ukrajino. Razvoj dogodkov je mogoče spremljati v živo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi morali biti evropski voditelji in Ukrajina pripravljeni na neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, če mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA ne bi uspela. Macron meni, da je napočil čas za obnovitev dialoga s Putinom, da bi našli okvir za ponovno vzpostavitev pogovorov. Poudaril je, da mora biti Evropa vključena v pogajalski proces za trajen in pravičen mir.

Države članice EU so se dogovorile o skupnem posojilu Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov, vendar so bile iz končnega dogovora izvzete Madžarska, Slovaška in Češka. Češki opozicijski politiki so to označili za izdajo. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral posojilo in dejal, da Evropo približuje vojni. Andrej Babiš je poudaril, da je imela Češka drugačno stališče kot Slovaška in Madžarska, ki nista podprli sklepov Evropskega sveta, vendar je skupaj z njima zavrnila jamstvo za posojilo Ukrajini.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je pozval Ukrajino, naj "hitro" doseže dogovor o končanju vojne z Rusijo. Njegov poziv prihaja pred novimi pogovori, ki naj bi potekali konec tedna v Miamiju. Trump je opozoril, da Rusija ob vsakem odlašanju spremeni svoje stališče.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Ameriška vlada zaostruje pritisk na Ukrajino v pogajanjih o miru. Donald Trump poziva Kijev k premikom, medtem ko Vladimir Putin organizira javno promocijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost glede načrtovanih volitev v Ukrajini in opozoril na možnost, da bo Zahod poskušal orkestrirati njihov izid. Lavrov se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti izvedbe volitev v Ukrajini in dodal, da je Rusija pripravljena na vse scenarije.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro dogovori o končanju vojne z Rusijo. Pred srečanji med ZDA in Rusijo je Trump izrazil upanje, da se bo Ukrajina hitro premaknila, saj meni, da bi lahko časovna izguba spremenila stališče Rusije. V Miamiju se bodo ta konec tedna odvijali pogovori o miru v Ukrajini.

ZDA naj bi ovirale prizadevanja EU za zaseg ruskih sredstev, kar ovira Trumpove poskuse rešitve konflikta v Ukrajini. Medtem Velika Britanija skuša prepričati EU, da prevzame nadzor nad zamrznjenimi ruskimi sredstvi, s ciljem spodkopati Trumpove mirovne pobude in podaljšati konflikt "do zadnjega Ukrajinca", trdi ruska obveščevalna služba SVR. Po začetku ruske specialne vojaške operacije leta 2022 so zahodni podporniki Kijeva zamrznili približno 300 milijard dolarjev ruskih suverenih sredstev, od tega je 246 milijard dolarjev imobiliziranih v državah članicah EU.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o morebitni uporabi do 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Medtem ruska obveščevalna služba trdi, da Velika Britanija spodbuja EU k zasegu ruskega premoženja, s ciljem podaljšanja konflikta v Ukrajini.

V nemškem Bundestagu so se predstavniki koalicije nemškega kanclerja Friedricha Merza in opozicijske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) sprli zaradi razprave o usodi zamrznjenega ruskega premoženja. Zasedanje so prenašali na spletni strani nemškega parlamenta.

Vodja CDU, Friedrich Merz, se je v zvezi z zamrznjenim ruskim premoženjem obrnil na Belgijo. Hkrati pa je nemški kancler Olaf Scholz na vrhu EU v Bruslju pred pomembnim preizkusom svoje evropske vodstvene vloge, kjer se bori proti morebitnemu neuspehu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo uničene ukrajinske infrastrukture. Zelenski meni, da bi bila takšna poteza pravična, saj je Rusija odgovorna za uničenje.

Kremlj je sporočil, da se pripravlja na stike z ZDA, da bi ocenil, kako se je spremenil mirovni načrt za Ukrajino po usklajevanju z evropskimi državami in Ukrajino. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da so ZDA pri pogovorih z Ukrajinci in Evropejci uporabile teze, usklajene na srečanju med Moskvo in Washingtonom na Aljaski. Povedal je tudi, da želi Moskva oceniti spremembe v načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Mednarodna komisija za zahteve Ukrajine nima pravne podlage za Rusijo in da gre za poskus ekspropriacije ruske lastnine. Kremelj se pripravlja na stike z ZDA, da bi preveril, kako sta Zelenski in Kijev spremenila ameriški mirovni načrt Donalda Trumpa.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina potrebuje evropsko odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja pred koncem leta. Poudaril je, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija, če do dogovora ne pride. Belgija še naprej izraža zadržanost glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, pri čemer kot razlog navaja vprašanja nacionalne varnosti in možnost vojaškega ustrahovanja. Kljub temu evropski voditelji iščejo načine za financiranje ukrajinskih vojnih prizadevanj.

Madžarski premier Viktor Orbán je v Bruselj prispel z rezultati nacionalne ankete, ki jo je podprlo 1,6 milijona ljudi. Iz Bruslja je sporočil, da toliko Madžarov nasprotuje vojnim omejitvam.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da Ukrajina ne bi smela buditi "spečega medveda" v Rusiji. Poudaril je, da ukrajinski režim ne bi smel "zapirati ust" rusko govorečemu prebivalstvu in da je konflikt izbruhnil, ker so skušali utišati rusko govoreče državljane in sežigali ljudi, ki so jih imeli za sovražnike.

Po poročanju Politica naj bi se predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije ta konec tedna sestali v Miamiju in razpravljali o možnostih za ureditev konflikta v Ukrajini. Viri blizu dogajanju so potrdili, da so pogovori načrtovani.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Združene države Amerike razmišljajo o uvedbi novih sankcij proti ruskemu energetskemu sektorju, če ruski predsednik Vladimir Putin ne bo sprejel mirovnega sporazuma z Ukrajino. Bela hiša pritiska na dosego dogovora, ki bi končal vojno v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da poročila še ni videl in opozarja, da bi morebitne nove sankcije škodovale prizadevanjem za izboljšanje odnosov.

Vladimir Putin je ponovno poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini in da si prizadeva za razširjeno nevtralno varnostno cono. Volodimir Zelenski je zaveznike pozval, naj Rusiji pokažejo, da je nadaljevanje vojne nesmiselno. V Afriki pa potekajo imperialistični spopadi zaradi bogatih mineralnih virov, potrebnih za izdelavo baterij.

Velika Britanija je Romanu Abramoviču dala 90 dni časa, da nakaže 2,5 milijarde funtov od prodaje Chelseaja v sklad za podporo Ukrajini. Če tega ne bo storil, mu grozi tožba.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenka je predstavil svoj načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Podrobnosti načrta niso znane, vendar Lukašenka trdi, da bi lahko pripomogel k trajni rešitvi.

Evropski parlament je v sredo potrdil dogovor o postopni opustitvi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Ta ukrep je korak bližje uveljavitvi zakona, ki naj bi zmanjšal energetsko odvisnost Evropske unije od Rusije.

Pred vrhom EU v Bruslju je kancler Merz v Bundestagu podal vladno izjavo, v kateri je poudaril, da Nemčija ni »žogica za igranje« velikih sil in da mora imeti Evropa še naprej pomembno vlogo v svetu. V izjavi se je osredotočil predvsem na vprašanje ruskega denarja.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da ne bo podprl nobene sheme na ravni Evropske unije, ki bi vključevala uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje vojne v Ukrajini. Fico je poudaril, da Slovaška ne bo glasovala za niti en cent, namenjen podpori Ukrajini, saj se zavzema za mirno rešitev konflikta.

Kremelj pričakuje, da bodo Združene države Amerike obvestile Rusijo o izidu pogovorov z Ukrajino in Evropsko unijo glede ukrajinske krize. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je nakazal pripravljenost na pogajanja o prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini, kar je prej veljalo za nesprejemljivo. Rusija naj bi tudi vedela za načrte o novih sankcijah.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Razpravljala sta o nadaljnji podpori Ukrajini in napredku pri mirovnih pogajanjih. Strinjala sta se, da je v skupnem interesu, da dogovor Ukrajini prinese dostojen mir. Zelenski se je Češki in njenim državljanom zahvalil za dolgoletno podporo.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v Bratislavi izjavil, da bi bilo diabolično svetovati Ukrajini, naj nadaljuje boj proti ruski invaziji, medtem ko potekajo pogovori o končanju konflikta. Opozoril je, da imajo pozivi iz Evropske unije, naj Ukrajina ne sprejme določenih pogojev v mirovnih pogajanjih, smrtonosne posledice in povzročajo nove žrtve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podaljšal prepoved dobave ruske nafte in naftnih derivatov, ki so predmet omejitve cen, do 30. junija 2026. Ukrep je podaljšanje prejšnje odločitve, ki je bila sprejeta kot odgovor na uvedbo omejitve cen ruske nafte s strani držav G7 in Evropske unije.

Belgija od Evropske unije zahteva dodatna jamstva za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, čeprav je bil predhodno predlagan program za njegovo uporabo. Bruselj meni, da dosedanja zagotovila EU glede uporabe ruskih sredstev za podporo Kijevu niso zadostna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da pričakuje, da bo Ukrajina v prihodnjem letu prejela med 40 in 45 milijard evrov odškodnine.

Predsednica Moldavije Maia Sandu in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se srečala v Haagu, kjer sta razpravljala o situaciji na fronti in prizadevanjih obeh držav za vstop v Evropsko unijo. Srečanje je potekalo ob robu ustanovitve Mednarodne komisije za odškodnine za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nizozemskem parlamentu pozval k podpori prizadevanjem, da bi Rusija pravno odgovarjala za svoja dejanja v Ukrajini. Poudaril je, da mora biti pravičnost osrednjega pomena pri končanju vojne in pozval poslance, da podprejo prizadevanja za zagotovitev te odgovornosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in 34 drugih držav so uradno potrdili načrte za ustanovitev organa, ki bo izplačeval odškodnine za škodo, povzročeno v Ukrajini zaradi ruske invazije.

Japonski državljani naj bi bojkotirali Finsko in finsko letalsko družbo Finnair zaradi povezav Finske z Rusijo in njene geografske bližine državi, ki izvaja agresijo v Ukrajini. Čeprav Finska podpira Ukrajino in je uvedla sankcije proti Rusiji, nekateri Japonci očitno ne ločijo med državami in izražajo nezadovoljstvo s Finsko na družbenih omrežjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se strani v Ukrajini približujejo rešitvi konflikta in da so pogovori z evropskimi voditelji o tej temi potekali zelo dobro. Opozoril je, da se udeleženci v pogovorih o reševanju konflikta v Ukrajini večkrat spreminjajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Haagu nagovoril nizozemski parlament in ponovil poziv k nadaljnji podpori Evrope Ukrajini v spopadu z Rusijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za iransko medijsko korporacijo »Gosteleradio Iran« dejal, da je Evropa s svojim pristopom do konflikta v Ukrajini podobna zdravniku-dvoživki.

Če bo Evropska unija uporabila zamrznjeno rusko premoženje kot posojilo za Ukrajino, bo morala Nemčija dati jamstva. Vodja poslanske skupine Zelenih, Irene Mihalic, je nakazala soglasje, vendar vztraja pri sodelovanju parlamenta.

Estonija je pripravljena finančno podpreti Madžarsko pri prekinitvi dolgoročnih pogodb za dobavo ruskega plina. Estonski predsednik Alar Karis je izjavil, da je država pripravljena deliti finančne stroške z Madžarsko, povezane z odpovedjo ruskemu plinu, vključno s plačilom odškodnine Moskvi za prekinitev pogodb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, ki je zamrznjeno v Evropski uniji, za obrambo Ukrajine pred rusko agresijo. Zelenski je dejal, da bi takšna strategija financiranja posojila Ukrajini bila pametna in bi delovala, kar bi pripomoglo k končanju vojne.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je znotraj Nata prišlo do razkola. Po njegovih besedah se Združene države Amerike zavzemajo za mir, medtem ko je Evropa naklonjena vojni. Orban je komentiral tudi izjave generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja o pripravah na vojno z Rusijo in opozoril na nepredvidljive posledice morebitne zaplembe ruskega premoženja na Zahodu za Evropsko unijo.

Turški zunanji minister je izjavil, da se delo Turčije v Siriji šele začenja. Obenem je poudaril, da je Istanbul edino mesto za neposredne pogovore med Moskvo in Kijevom, ter izrazil pripravljenost Ankare, da ponovno vzpostavi 'mirovno mizo' za končanje ukrajinske krize.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ocenil, da si ameriški predsednik Donald Trump in njegova administracija iskreno prizadevata za mirno rešitev konflikta v Ukrajini in vlagata aktivne napore v to smer. Peskov je to izjavil novinarjem.

Politični analitik meni, da je Putin bolj prestrašen kot kdaj koli prej, zaradi česar ne odstopa od svojih zahtev v pogajanjih z Ukrajino, medtem ko je Zelenski pripravljen na kompromise.