V Iranu potekali protesti proti Hameneju, iranski voditelj obtožil ZDA in Izrael

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Moskva je dogodek označila za dejanje oborožene agresije in poudarila, da so razlogi, ki jih Washington navaja za upravičevanje napada, popolnoma neutemeljeni. Ruska stran je v izjavi za javnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije ter podprla prizadevanja latinskoameriških držav, ki pozivajo k takojšnjemu sklicu mednarodnih forumov za rešitev nastale situacije. Ruski uradniki so napad označili za posledico ideološkega sovraštva ameriške administracije do venezuelskega vodstva. Odziv Moskve sledi daljšemu obdobju napetosti v Karibskem morju, kjer je Rusija že v preteklosti opozarjala na nevarnost ameriške vojaške prisotnosti. Kljub lastnemu vojaškemu delovanju v Ukrajini, Rusija v mednarodni skupnosti zdaj nastopa kot zagovornica suverenosti Venezuele in obsoja kršitve mednarodnega prava s strani ZDA. Ta diplomatski odziv utrjuje zavezništvo med Moskvo in Caracasom v luči stopnjevanja vojaškega pritiska Washingtona.

Združene države Amerike so v sodelovanju z začasnimi oblastmi v Venezueli v mednarodnih vodah Karibskega morja zasegle tanker Olina, ki je iz države izplul brez njihovega dovoljenja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za že peto tovrstno plovilo, ki so ga ameriške sile ustavile v zadnjih tednih, s čimer Washington stopnjuje nadzor nad izvozom nafte. Nafta z zaseženega tankerja, ki je plul pod zastavo Vzhodnega Timorja, bo prodana v okviru novega energetskega sporazuma, ladja pa se po navedbah ameriških uradnikov vrača v Venezuelo. Vzporedno z vojaškimi in pomorskimi operacijami se krepijo prizadevanja za obnovo diplomatskih vezi, saj so ameriški diplomati 9. januarja 2026 prispeli v Caracas. Namen obiska je preučiti možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva ZDA, ki je bilo zaprto od leta 2019. Začasna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez je potrdila začetek pripravljalnih diplomatskih procesov, ki bi po letih napetosti in sankcij lahko vodili do normalizacije odnosov med državama. Na gospodarskem področju je Trump napovedal ambiciozen načrt, po katerem naj bi ameriške naftne korporacije v venezuelsko infrastrukturo vložile vsaj 100 milijard dolarjev lastnih sredstev. Načrt predvideva takojšnjo predelavo in prodajo do 50 milijonov sodčkov surove nafte, pri čemer podjetja od ameriške vlade pričakujejo predvsem varnostno zaščito. Odločitev o tem, katera podjetja bodo prva vstopila na venezuelski trg, naj bi bila po Trumpovih besedah sprejeta v najkrajšem možnem času.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.