Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Predsednik Petr Pavel se je sestal s predsednikom gibanja ANO Andrejem Babišem, da bi razpravljala o njegovem morebitnem konfliktu interesov. Babiš je izjavil, da ne vidi razloga, zakaj ga Pavel ne bi imenoval za predsednika vlade po volitvah, a je obenem izrazil presenečenje nad njegovo nižjo podporo.

V Kišinjevu so potekali protesti, organizirani s strani Igorja Dodona, vodje socialistov, ki so izgubili volitve. Oblasti so bile v pripravljenosti zaradi poročil, da so ljudem obljubljali denar za udeležbo na protestih. Policija je opozorila na informacije o plačilu udeležencem, nekateri pa so prejeli dodatni bonus za pripeljane prijatelje. Lokalni prebivalec je protestnikom sporočil, da v Moldaviji ni več komunizma.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Pavel Durov je razkril, da so ga francoske obveščevalne službe leta 2024 prosile za cenzuro opozicijskih moldavskih Telegram kanalov pred predsedniškimi volitvami. Na to se je odzvala tudi Marija Zaharova, predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Michel Barnier, nekdanji francoski premier, je bil izvoljen za poslanca v 2. pariškem okrožju na delnih volitvah. Z več kot 62 % glasov je premagal socialistično kandidatko Frédérique Bredin. Barnier se v parlament vrača po 32 letih, po tem ko je bil Jean Laussucq razrešen s položaja. Volitve so zaznamovale nizka udeležba, vendar Barnierjeva zmaga pomeni vrnitev desnice v pariški parlament.

Britanska Laburistična stranka se je zbrala na svojem letnem srečanju, kjer se premier Keir Starmer trudi prepričati zaskrbljene zakonodajalce, da lahko vodi stranko v 'boju za obstoj' proti naraščajoči trdi desnici.

Moldavske oblasti trdijo, da je Rusija izvedla kibernetski napad na volilno komisijo pred volitvami, kar naj bi bil del širše kampanje za destabilizacijo države. Hekerji naj bi prevzeli nadzor nad Wi-Fi usmerjevalniki v napadu DDoS. Poleg tega naj bi Rusija okrepila vpliv v Moldaviji z dezinformacijami o energetski varnosti, korupciji in pravicah manjšin, s ciljem spodkopavanja pro-EU vlade.

Volitve v Moldaviji so pritegnile množično udeležbo v diaspori. Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) predsednice Maie Sandu je prejela skoraj 90 % glasov moldavskih državljanov, ki so glasovali v Romuniji. V Kišinjevu je PAS prejela več kot 50 % glasov, medtem ko je opozicija, ki jo vodi Dodon, zmagala v Gagavziji.

Branko Blanuša, profesor na Elektrotehniški fakulteti v Banjaluki in član Srbske demokratske stranke (SDS), je bil potrjen kot kandidat SDS za predčasne volitve predsednika Republike Srbske, ki bodo 23. novembra. Pričakuje podporo vseh opozicijskih strank. Jovica Radulović, vršilec dolžnosti predsednika SDS, ga je izbral za kandidata. Blanuša je bil leta 2018 kandidat SDS za Parlamentarno skupščino Bosne in Hercegovine. SDS bo poskušal zbrati vso opozicijo proti vladajočemu Savezu neodvisnih socialdemokratov (SNSD).

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je izrazil prepričanje, da bi morebitna izvolitev Andreja Babiša za češkega premierja na volitvah oktobra 2025 izboljšala odnose med Češko in Slovaško. Pellegrini je tudi kritiziral češkega podpredsednika vlade Víta Rakušana in dejal, da se Slovaško izkorišča v češki predvolilni kampanji. Pričakuje obnovitev medvladnih posvetovanj med državama.

Donald Trump je v videu, objavljenem na svoji platformi Truth Social, promoviral teorijo zarote o "medbeds", napravah, ki naj bi zdravile bolezni in pomlajevale. Medtem so republikanci tarča kritik zaradi licemernega odnosa do svobode govora. Članek na rawstory.com izpostavlja, da republikanci ne razumejo koncepta svobode govora, pri čemer navaja citat o pomembnosti odpuščanja in obnove po napakah.

Na Severnem Cipru se danes izteka rok za prijavo kandidatov in političnih strank za nastope v propagandnih oddajah na radioteleviziji BRT pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 19. oktobra. Seznam volivcev bo zaključen jutri, volilne kartice pa bodo razdeljene do 16. oktobra. Predvolilna kampanja se bo zaključila 18. oktobra.

Albanska opozicija nadaljuje posvetovanja in pogajanja za izbiro kandidata za predčasne volitve v občini Tirana. Po dveh dneh posvetovanj še niso dosegli dogovora. Flamur Noka iz Demokratske stranke je po srečanju s Tedijem Blushijem izjavil, da si opozicija prizadeva za enotnega kandidata in izključuje sodelovanje z levico Arlinda Qorija. Noka je poudaril, da je imenovanje kandidata "vprašanje dni".

Na Sejšelih bo ponovljeno predsedniško glasovanje, saj v prvem krogu ni bilo jasnega zmagovalca. Opozicijski kandidat Patrick Herminie je prejel 48,8 % glasov, medtem ko je sedanji predsednik Wavel Ramkalawan prejel manjšino glasov. Ponovljeno glasovanje bo odločilo, kdo bo vodil državo v prihodnjih letih.

Andy Burnham je obtožil kritike, da podcenjujejo nevarnost, v kateri se je znašla Laburistična stranka, in se odzval na kritike svojega nedavnega napada na Keira Starmerja. Matthew Pennycook je zavrnil ugibanja o Starmerjevem vodstvu in izjavil, da je Starmer človek, ki bo stranko popeljal na naslednje volitve.

Organizacija Socio-Economic Rights and Accountability Project (SERAP) je pozvala nigerijskega predsednika Bolo Tinubuja, naj zagotovi transparentnost pri izbiri novega predsednika Neodvisne nacionalne volilne komisije (INEC). SERAP je poudaril, da bi moral biti postopek izbire odprt, nepristranski in brez vplivov, da bi se zagotovila verodostojnost volitev leta 2027.

V Moldaviji, državi kandidatki za članstvo v EU, so parlamentarne volitve zaznamovale medsebojne obtožbe o manipulacijah in poskusih sabotiranja. Proevropske in proruske strani so druga drugo obtoževale o vmešavanju v volilni proces, ki je ključen za prihodnost države.

Predsednik Demokratske stranke (DS) Srđan Milivojević je izjavil, da se proti kriminalni oblasti ne gre v več kolonah. Na skupščini DS je poudaril, da je trenutno dogajanje v Srbiji epska borba dobrega proti zlu in boj za svobodo. Izpostavil je, da je v referendumskem vzdušju vsaka druga kolona višek in se lahko razume kot kolona oblasti. Po njegovem mnenju je samo študentska lista proti mafiji.

Rusija si prizadeva širiti svoj vpliv v Evropi z različnimi metodami, vključno z dezinformacijami in financiranjem političnih sil. V Nemčiji to počne s pomočjo kulturne diplomacije, ki spodkopava Ukrajino. V Moldaviji in na Češkem, kjer bodo kmalu volitve, se širijo proruske dezinformacije, kar ogroža podporo Ukrajini in vpliv EU v vzhodni Evropi. Strokovnjaki opozarjajo, da je cilj Rusije obkoliti Ukrajino.

Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) je ukinil delno suspenzijo Rusiji in Belorusiji, kar je sprožilo ogorčen odziv Ukrajine, ki meni, da je IPC s tem izdal olimpijske vrednote. Odločitev so sprejeli na generalni skupščini v Seulu, s čimer sta državi ponovno postali polnopravni članici. Ukrajina je izrazila močno nestrinjanje s to odločitvijo.

Alianca za Združitev Romunov (AUR) v Moldaviji je umaknila vse svoje predstavnike iz volišč v tujini zaradi suma poskusov infiltracije in zunanjega vpliva na volilni proces. Predsednik filiale Boris Volosatîi je odločitev utemeljil z informacijami o možnih poskusih infiltracije in vplivanja, pri čemer so vidne sledi Rusije v tajni operaciji novačenja.

V Ancolu v Džakarti je potekal Muktamar X stranke Persatuan Pembangunan (PPP), ki ga je zaznamovala izvolitev Muhammada Mardiona za predsednika stranke po aklamaciji. Otvoritev dogodka je spremljalo nekaj nemirov in glasnih izrazov podpore različnim kandidatom. Mardiono je po izvolitvi izrazil pripravljenost za izvajanje zaupane mu naloge.

Indijska volilna komisija bo napotila 470 uradnikov kot opazovalce za prihajajoče volitve v zvezni državi Bihar leta 2025 in za sedem nadomestnih volitev. Med njimi je 320 uradnikov IAS in 60 IPS. Briefing za opazovalce bo potekalo 3. oktobra v New Delhiju, dan pred obiskom komisije v Biharju, kjer bodo pregledali pripravljenost na volitve.

YouTube bo ponovno vzpostavil račune ustvarjalcem, ki so bili predhodno izključeni zaradi promocije dezinformacij o COVID-19 in lažnih vsebin, povezanih z volitvami. Alphabet, krovna družba Googla, je v pismu sporočila, da bodo YouTuberji, odstranjeni zaradi stališč o COVID-19 ali volitvah 2020, lahko ponovno delovali na platformi. Ta poteza sledi podobnim odločitvam drugih platform, ki so omejevale govor v času pandemije in volitev.

Manuela Schwesig, ministrska predsednica Mecklenburg-Predpomorjanske, je bila z veliko večino glasov (96,5 %) ponovno izvoljena za direktno kandidatko SPD za prihajajoče deželne volitve leta 2026. Kljub močni podpori znotraj stranke, ankete kažejo, da SPD pod njenim vodstvom trenutno zaostaja za AfD. Volitve leta 2026 bi lahko bile zanjo in njeno stranko zahtevne.

Objavljen je bil prepis poročil, ki razkrivajo korupcijo Donalda Trumpa v aferi Jamesa Comeya. Oddaja Jimmyja Kimmela je bila prekinjena za šest dni, nato pa jo je ABC zaradi pritiska javnosti ponovno vzpostavil, kar je sprožilo razpravo o svobodi govora. Na NPR-ju so primerjali prekinitev Kimmelove oddaje z McCarthyizmom.

Bolgarijo konec tedna čaka padec temperatur, oblačno vreme in dež, predvsem v jugozahodnih regijah. Najnižje temperature bodo med 8 in 13 stopinjami Celzija, najvišje pa med 16 in 21 stopinjami Celzija. V Moldaviji bo v nedeljo, na dan parlamentarnih volitev, oblačno in hladno. Najvišje temperature bodo dosegle +19 stopinj Celzija, najnižje pa se bodo spustile do +1 stopinje Celzija.

Na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu se je pojavil transparent z napisom "Free students! Free elections! Now!" (Svobodni študenti! Svobodne volitve! Zdaj!). Transparent je bil kasneje odstranjen. Po poročanju je na kraj dogodka prispela policija in komunalna policija, ki je legitimirala prisotne.

Na izredni deželni skupščini Tirolske gorske reševalne službe v Telfsu je deželno vodstvo dobilo podporo večine krajevnih enot. Od 85 krajevnih enot, ki so imele pravico glasovanja, jih je 68 zavrnilo predlog za razrešitev deželnega vodstva. Predsednik deželne enote, Ekkehard Wimmer, ostaja na položaju, saj je nezaupnica padla. Štiri enote so se vzdržale glasovanja.

V Pragi je spolek Svatopluk organiziral protestni pohod pod geslom "Pane prezidente, respektujte volby" (Gospod predsednik, spoštujte volitve). Stotine protestnikov je pred predsedniško palačo pozivalo predsednika Petra Pavla, naj spoštuje volitve. Protest je bil odziv na Pavlove prejšnje izjave o morebitnem sestavljanju prihodnje vlade po naslednjih parlamentarnih volitvah. Demonstracijo je podprl tudi nekdanji predsednik Miloš Zeman, spolek pa sodeluje z opozicijskim gibanjem SPD in skupino Stačilo!.

Prihajajoče parlamentarne volitve v Moldaviji bo nadzorovalo skupno 3.423 opazovalcev, med katerimi je 2.496 domačih opazovalcev, ki zastopajo osem različnih združenj. Največ opazovalcev je akreditiranih na zahtevo Združenja Promo-LEX in Uniun.

Centralna volilna komisija Moldavije bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 2025 v 30 volilnih enotah, tako doma kot v tujini, preizkusno uvedla elektronske volilne sezname poleg tradicionalnih papirnatih. Namen te posodobitve je pospešiti in izboljšati učinkovitost volilnega procesa. Volivci bodo svoj podpis oddali digitalno na tabličnih računalnikih.

Na predvolilnem kongresu stranke GroenLinks-PvdA na Nizozemskem sta voditelja Frans Timmermans in Jesse Klaver ostro napadla Geerta Wildersa, voditelja PVV, ter stranko CDA. Timmermans je poudaril, da je njihova stranka edina alternativa desnim strankam in si želi, da bi bila stranka dovolj močna, da bi desne stranke ne mogle mimo nje pri oblikovanju vlade. Poudaril je, da izkušnje kažejo, da se desne stranke vedno dogovarjajo med seboj, zato je nujno, da postanejo dovolj veliki, da jih prihodnja koalicija ne bo mogla ignorirati.

Markus Figl, okrajni glavar Innere Stadt, je bil s 86,1-odstotno podporo izvoljen za novega vodjo dunajske ÖVP. Na tem položaju je nasledil Karla Mahrerja. Figl je pred tem že deloval kot poslovodeči vodja stranke. Izvoljen je bil na 38. rednem državnem zboru dunajske ÖVP.

Vodja FPÖ, Herbert Kickl, je napovedal, da bo njegova stranka na predsedniških volitvah leta 2028 ponovno imela svojega kandidata. Imen ni razkril, poudaril pa je, da bodo tokrat karte na novo premešane. Poleg tega je Kickl na strankarskem zboru v Salzburgu ostro kritiziral Karoline Edtstadler (ÖVP), salzburško deželno glavarico, zaradi njene pretekle vloge ministrice za Evropo.

Kongres je kritiziral premierja Narendra Modija zaradi vladne sheme, ki predvideva 10.000 rupij za ženske v Biharju. Jairam Ramesh je dejal, da je Modi kritiziral kongresno vlado v Karnataki zaradi zagotavljanja 2.000 rupij mesečno 1,3 milijona ženskam v okviru sheme Griha Lakshmi, zdaj pa to počne sam. Kongres je shemo označil za 'vote revdi' (razdeljevanje ugodnosti za glasove) skupaj z 'vote chori' (krajo glasov) in jo ocenil kot obupen korak.

Rusija ni uspela pridobiti dovolj podpore za izvolitev v upravni svet agencije Združenih narodov za letalstvo (ICAO), kar je še ena mednarodna obsodba po invaziji na Ukrajino leta 2022. Neuspeh pri ponovni pridobitvi sedeža v svetu ICAO predstavlja nov udarec za Moskvo.

Strankarski dan Zelenih v Wismarju v Mecklenburg-Predpomorjanskem je zaznamoval spor glede odstavitve Hannes Damm. Na glasovanju za drugo mesto na listi za deželne volitve je Damm izgubil proti Ole Krügerju, kar je povzročilo nezadovoljstvo in občutek prevare. Stranka se sooča z nemirnimi časi, saj se v anketah giblje okoli petih odstotkov.

Predsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dragan Đilas je v Skopju predlagal, da bi morale države kandidatke za članstvo v Evropski uniji, ki so že začele pogajanja z EU, organizirati volitve za Evropski parlament. Đilas meni, da je Zahodnemu Balkanu potrebna jasna evropska podpora, zato predlaga, da socialdemokrati sprožijo pobudo za tovrstne volitve.

Herbert Kickl je bil s 96,94 % glasov izvoljen za voditelja avstrijske desničarske stranke FPÖ na 35. rednem kongresu stranke v Salzburgu. Kot vodja opozicije v avstrijskem parlamentu in vodja stranke, ki vodi v anketah, Kickl napoveduje sistemske spremembe in »Tretjo republiko«. Kljub opozicijskemu položaju FPÖ, stranka pod njegovim vodstvom cilja na preobrat v avstrijski politiki.

Herbert Kickl je bil na 35. zveznem strankarskem kongresu FPÖ v Salzburgu ponovno izvoljen za zveznega predsednika stranke s 96,94 % glasov delegatov. Predsednik deželne stranke FPÖ Udo Landbauer je Kicklu čestital za močan signal.

V Moldaviji potekajo parlamentarne volitve, ki so ključnega pomena za geopolitično prihodnost države. Volitve potekajo v ozračju napetosti in obtožb o ruskem vmešavanju. Izid volitev bo odločil, ali se bo država usmerila proti Vzhodu ali Zahodu. Evropska unija in Rusija se borita za vpliv v Moldaviji, pri čemer EU vidi prihodnost države kot del Evrope.

Na Sejšelih potekajo volitve za izbiro novega predsednika in parlamenta. Predsednik Wavel Ramkalawan se poteguje za drugi mandat v tej najmanjši afriški državi. Njegov glavni politični tekmec je Patrick Herminie iz stranke Združeni Sejšeli.

Pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močan ruski vpliv in uporabo nepoštenih metod s strani Rusije. Poudarila je, da gre za ozemeljsko celovitost in neodvisnost republike, pri čemer se proruske in proevropske sile že desetletja borijo za usmeritev države.

Na 35. zveznem kongresu stranke FPÖ v Salzburgu, ki se ga je udeležilo 850 delegatov, je bil Herbert Kickl ponovno izvoljen za zveznega voditelja stranke s 96,94 % glasov. Med kongresom, ki je potekal v Messezentrum Salzburg, so modri veljaki Kickla pozdravili kot "vodjo naše naveze". Kongres je potekal ob motnjah in pozdravu Orbana.

Predsednik stranke Srbija Center (Srce) Zdravko Ponoš je ocenil, da bi lahko bilo trenutno 'poniževanje' premierja Đura Macuta in ministrov s strani predsednika Aleksandra Vučića priprava na predčasne volitve v Srbiji. Ponoš meni, da Vučić s tem poskuša dvigniti svoj rejting.

Osrednja volilna komisija (CEC) v Moldaviji je iz volilne tekme izločila politično stranko 'Moldavija Velika', ki jo vodi Victoria Furtună. Razlog za izključitev so obtožbe o nezakonitem financiranju in povezavah s posamezniki, povezanimi z Ilanom Șorom. Komisija je obravnavala prijave o zunanji finančni pomoči in podkupovanju volivcev. Poleg tega je bila iz volitev izključena tudi stranka 'Srce Moldavije', ki jo vodi Irina Vlah.

Kanadska dimenzija poroča o potrebi Kanade po diplomaciji za vzpostavljanje stikov z rastočimi gospodarstvi in o naraščajočem progresivnem nacionalizmu kot odzivu na ameriško trgovinsko agresijo. Tajvanski predsednik Lai je izrazil zavezanost krepitvi strateškega gospodarskega partnerstva z ZDA za zagotavljanje varnosti globalnih dobavnih verig. Medtem pa se Moldavija pripravlja na volitve, ki potekajo v ozadju obtožb o ruskem vmešavanju in širjenju dezinformacij, ki naj bi podpirale protievropske kandidate.

Shelby Campbell, demokratska kandidatka za kongres v 13. okrožju Michigana, je objavila sporen video na družbenih omrežjih, v katerem se posmehuje atentatu na Charlieja Kirka in primerja to z začasno suspendacijo komika Jimmyja Kimmela s strani televizijske mreže ABC. Njena objava je povzročila ogorčenje in kritike.