Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom, ki bodo začela veljati to soboto. Razlog za zaostritev so varnostna tveganja, povezana z rusko agresijo v Ukrajini, kot so incidenti z droni in sabotaže na evropskih tleh.

Romunska vojska je prestregla ruski dron, kar so označili za neodgovorno dejanje Moskve. Češka je, kot odgovor na ruske vdore na vzhodni meji Nata, napotila enoto helikopterjev specialnih operacij v Poljsko. Rusko veleposlaništvo v Bukarešti je ponovilo, da je vdor drona v romunski zračni prostor ukrajinska provokacija.

Kitajska je slovesno predstavila svojo tretjo letalonosilko v pristanišču v provinci Hainan. Ta dogodek predstavlja pomemben korak v modernizaciji kitajske vojske pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga.

Britanska vlada je prepovedala udeležbo predstavnikom izraelske vlade na prihajajočem sejmu orožja v Londonu. Odločitev je posledica poslabšanja diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Izraelom zaradi konflikta v Gazi. Kljub prepovedi za vladne predstavnike pa sejma ne bodo prepovedali izraelskim trgovcem z orožjem.

Poljska je zaradi naraščajočih napetosti, povezanih z vojno v Ukrajini, pozvala svoje državljane, ki živijo v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z razpoložljivimi javnimi ali zasebnimi sredstvi. Državljanom tudi priporočajo, naj ne potujejo v Belorusijo. Poljsko veleposlaništvo v Minsku opozarja na možnost zaprtja meja.

Obrambni ministri članic Evropske unije so se na neformalnem zasedanju na Danskem pogovarjali o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Estonska premierka Kaja Kallas je dejala, da bi lahko EU k varnostnim jamstvom za Ukrajino prispevala z urjenjem ukrajinskih vojakov in podporo ukrajinski obrambni industriji po morebitni sklenitvi miru med Moskvo in Kijevom.

Ameriški State Department je odobril prodajo orožja Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev (707 milijonov evrov). Agencija za obrambno in varnostno sodelovanje (DSCA) je sporočila, da paket vključuje rakete z daljšim dosegom in pripadajočo opremo, ki jo je zahteval Kijev. N1info.si poroča, da je odobritev podala administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v Bukarešti pozval obrambno industrijo, naj bo pri širitvi proizvodnih zmogljivosti bolj pripravljena tvegati. Rutte je poudaril, da 'nevarni časi zahtevajo drzne ukrepe' in opozoril, da bo Rusija ostala destabilizirajoča sila v Evropi in svetu.

Vplivna sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, Kim Yo-jong, je obsodila prihajajoče skupne vojaške vaje Južne Koreje, ZDA in Japonske. Vaje, ki bodo potekale od ponedeljka do petka, je označila za nepremišljeno demonstracijo moči, ki bo imela negativne posledice, poročajo severnokorejski mediji.

Izrael je po torkovih zračnih napadih z droni na vojaške objekte blizu Damaska, v katerih je bilo ubitih šest sirskih vojakov, v sredo izvedel še kopenske racije v Siriji. Izraelski vojaki so bili s helikopterji izkrcani na območju prejšnjih napadov, poroča sirska državna televizija.

Večino Nemcev skrbi možnost ruskega napada na katero od članic zveze Nato, kaže anketa inštituta Insa, ki jo je objavil časnik Bild. Raziskava je tudi pokazala, da večina prebivalcev Nemčije podpira prekinitev dobav ruskih energentov v Evropsko unijo.

Ursula von der Leyen je ponovila stališče, da ostaja možnost sestrelitve ruskih letal ali brezpilotnih letalnikov v primeru kršitve zračnega prostora držav članic EU in Nata odprta. Donald Trump je že predlagal, da bi morale članice Nata sestreljevati ruska letala, če bi ta vdrla v njihov zračni prostor.

Rusija je v Kaliningrajski regiji, blizu meje s Poljsko, namestila taktični raketni sistem Iskander, ki lahko doseže šest članic Nata: Poljsko, Latvijo, Litvo, Estonijo, Švedsko in Nemčijo. Posnetek sistema se je pojavil na družbenih omrežjih.

Romunija je v soboto zvečer aktivirala vojaška letala, potem ko je ruski dron iz sosednje Ukrajine vstopil v njen zračni prostor. Dron je prodrl približno deset kilometrov globoko v romunski zračni prostor, nato pa ga je zapustil. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da drona niso sestrelili. Incident se je zgodil med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil pripravo predlogov za morebitne preizkuse jedrskega orožja, če bodo to storile tudi ZDA. To dejanje nakazuje možnost ponovnega začetka preizkušanja jedrskega orožja s strani Rusije, odvisno od odločitve Združenih držav.

Kitajska, Rusija in Iran so v soboto v okviru skupine Brics začeli skupne pomorske vojaške vaje pred obalami Južne Afrike. Manevri, ki so bili predhodno načrtovani kot odziv na naraščajoče svetovne pomorske napetosti, so namenjeni predvsem zagotavljanju varnosti pomorskih poti ter stabilnosti gospodarskih dejavnosti v regiji. Južna Afrika je kot gostiteljica poudarila, da vaje ne služijo le kot prikaz vojaške moči, temveč so nujen ukrep za zaščito strateških interesov držav članic. Operacija z imenom Mosi 3 predstavlja nadaljevanje vojaškega sodelovanja med ključnimi silami bloka Brics, ki želijo s tovrstnimi usposabljanji izboljšati interoperabilnost svojih mornaric. Tokratne vaje so bile sprva predvidene za konec leta 2025, vendar so bile zaradi organizacijskih prekrivanj s srečanjem skupine G20 prestavljene na začetek leta 2026. S tem premikom so države udeleženke zagotovile nemoteno izvedbo vseh diplomatskih in vojaških obveznosti. Dogodek vzbuja pozornost v mednarodni skupnosti, saj poteka v času zaostrenih geopolitičnih razmer in krepitve vpliva držav Brics na globalnem jugu. Zahodni analitiki vaje ocenjujejo kot jasen signal o krepitvi alternativnih varnostnih zavezništev, ki niso neposredno povezana z zvezo Nato ali zahodnimi obrambnimi strukturami.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi se lahko uničilo drone, ki kršijo evropski zračni prostor, medtem ko je Volodimir Zelenski opozoril, da lahko Rusija krši zračni prostor kjerkoli v Evropi in predlagal vzpostavitev skupnega dronskega zidu za zaščito celine.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil smrt predstavnika državnega orožarskega podjetja Jugoimport SDPR, Radomirja Kurtića, ki je umrl sredi novembra v Moskvi. Vučić je izrazil pričakovanje, da bo Srbija prejela odgovore od ruskih oblasti glede okoliščin smrti. Srbski mediji poročajo, da je Kurtić umrl v sumljivih okoliščinah in da so iz pisarn izginili dokumenti.

Nemško orožarsko podjetje Rheinmetall je v Unterlüssu v Nemčiji odprlo novo tovarno streliva, ki naj bi do leta 2027 postala največja te vrste v Evropi. Tovarna bo imela zmogljivost proizvodnje 350.000 artilerijskih izstrelkov letno. Otvoritve se je udeležil tudi generalni sekretar Nata, Mark Rutte. Direktor Rheinmetalla, Armin Papperger, je napovedal, da bi lahko podobne tovarne hitro zagnali tudi v drugih državah Nata, s ciljem vzpostavitve vseevropskega obrambnega ekosistema.

Združeno kraljestvo in Norveška sta podpisali nov obrambni sporazum, ki vključuje skupno upravljanje flote vojnih ladij za "lov na ruske podmornice" v severnem Atlantiku. Namen sporazuma je zaščita kritične podvodne infrastrukture, ki jo po mnenju zahodnih držav ogroža Moskva.

Danska vojska je poročala, da so že drugo noč zapored opazili drone nad vojaškimi območji. Nato je zaradi teh incidentov okrepil svoje dejavnosti in je v stalnih stikih s Koebenhavnom.

Delegacija ameriškega Pentagona je prispela v Kijev na pogovore o končanju vojne. Sestala se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk sledi poročilom o načrtu za končanje vojne z Rusijo.

V Ljubljani se je začelo 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato, na katerem skoraj 300 parlamentarcev iz 46 držav do ponedeljka razpravlja o aktualnih varnostnih izzivih zavezništva. Med glavnimi temami je vojna v Ukrajini, udeležence pa bo nagovoril tudi generalni sekretar zveze Nato. Zasedanje na Gospodarskem razstavišču bo osrednji dogodek parlamentarnega dela severnoatlantskega zavezništva, delegacije pa bodo sooblikovale politiko Nata.

Ruske sile so zavzele dve vasi v regiji Zaporožje, medtem ko je ukrajinska vojska napadla naftno rafinerijo v ruski regiji Samara. Rusija razvija tudi nove, poceni bombe z dosegom do 400 kilometrov. Analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja in krize na območju Donetska, Zaporožja in Harkova.

Ruski letalniki so zadeli stanovanjske stavbe v Harkovu, pri čemer je bilo ranjenih 32 ljudi. V ruskem napadu na Ternopil v zahodni Ukrajini je umrlo deset ljudi, 37 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je z ameriškimi raketami ATACMS napadla Rusijo. Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala nov mirovni načrt za Ukrajino.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Ukrajine, da opusti zahteve po članstvu v Natu v zameno za varnostna zagotovila ZDA in evropskih držav. Kot kompromis za končanje vojne z Rusijo je omenil tudi možnost zamrznitve trenutne bojne črte.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opravil uradni obisk v Sloveniji, kjer se je udeležil sklepnega dela zasedanja Parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani. Na Brdu pri Kranju se je sestal s premierjem Robertom Golobom, s katerim sta razpravljala o izzivih, s katerimi se sooča Nato. Med zasedanjem so razpravljali tudi o povečanju sredstev za obrambo na pet odstotkov BDP.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je izrazila pripravljenost za nadzor morebitnega premirja v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija.

Evropski parlament je pozval Evropsko unijo, naj prevzame večjo odgovornost za evropsko varnost in aktivno podpira prizadevanja za mir v Ukrajini. Evropski poslanci so sprejeli resolucijo o stališču EU glede načrta za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Če Rusija ne bo pripravljena sodelovati v mirovnih pogajanjih, parlament predlaga uvedbo dodatnih sankcij.

V Haagu je bila na diplomatski konferenci ustanovljena mednarodna komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino, pri čemer je konvencijo podpisalo 35 držav, vključno s Slovenijo in Evropsko komisijo. Rusija pa je izrazila nasprotovanje sodelovanju Evrope pri pogovorih o končanju konflikta v Ukrajini, ki bi temeljili na ameriškem načrtu.

Ruske sile so po mnenju ukrajinskih in zahodnih uradnikov izboljšale svoje balistične rakete, da so postale manj ranljive za ukrajinsko zračno obrambo. Te spremembe naj bi omogočile Rusiji izvedbo učinkovitejših in bolj uničujočih napadov, kar je bilo opazno v nedavnih napadih na ukrajinske proizvajalce brezpilotnih letalnikov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru Parlamentarne skupščine zveze Nato v Ljubljani preko videopovezave pozval k nadaljnji dobavi sistemov zračne obrambe in raket Ukrajini. Zahvalil se je Sloveniji in drugim državam za dosedanjo pomoč. Poudaril je, da Rusija ne more doseči svojih ciljev, če Evropa preneha kupovati rusko nafto in dobavljati dele za ruske drone.

Napovedano srečanje med ameriškim in ruskim predsednikom Trumpom in Putinom se ne bo zgodilo, ZDA in EU pa sta uvedle nove sankcije proti Rusiji. Ukrajina si od ZDA ni uspela zagotoviti raket tomahawk. Finski premier Petteri Orpo je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj Ukrajini dovoli uporabo raket dolgega dosega tomahawk za napade na cilje v Rusiji. Na Japonskem je Sanae Takaichi postala nova premierka, medtem ko je nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy ... (nedokončano v izvirnem članku).

Ameriški predsednik Donald Trump je obsodil nedavno rusko testiranje nove manevrirne rakete na jedrski pogon. Poudaril je, da bi se moral ruski predsednik Vladimir Putin posvetiti končanju vojne v Ukrajini, namesto razvoju novih orožij.

Zaradi agresivnega vedenja Vladimirja Putina se Evropa sooča z novimi izzivi, Nato pa razmišlja o nepredstavljivih ukrepih. Zahod izgublja potrpljenje in pripravlja tajne operacije v Rusiji. Kljub temu je Putin izjavil, da je pripravljen formalno zavezati Rusijo, da ne bo napadala Evrope.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je Belorusija na svojem ozemlju namestila rusko hipersonično raketo orešnik. Raketo je Moskva predstavila lani po začetku napada na Ukrajino. Raketa lahko nosi jedrske bojne glave.

Na mednarodnem sejmu obrambne industrije Sidec v Celju je potekala razprava o vlogi kibernetske varnosti v sodobnih obrambnih strategijah. Strokovnjaki so poudarili izzive kibernetske varnosti v kritični infrastrukturi, še posebej v dobi kvantnega računalništva, ter se strinjali o pomembnosti sodelovanja. Število kibernetskih napadov narašča, zato je ta tema izjemno aktualna.

Britanski premier Keir Starmer se je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Londonu zavzel za okrepitev pomoči Ukrajini, predvsem na področju raket dolgega dosega. Starmer je dejal, da bi zahodni zavezniki lahko storili več za povečanje obrambnih zmogljivosti Kijeva. Srečanje je potekalo pred koalicijo voljnih, ki se zavzema za nadaljnjo pomoč Ukrajini.

Afganistanski državljan, osumljen napada na pripadnika nacionalne garde v Washingtonu, naj bi v preteklosti sodeloval z ameriško obveščevalno agencijo Cia v Afganistanu v boju proti talibanom. Sodeloval je z enoto posebnih afganistanskih sil.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena državam članicam zveze Nato in Evropske unije ponuditi jamstva o nenapadanju. Poudaril je, da Moskva nima namena napasti nobene od sedanjih članic teh organizacij.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki proizvaja brezpilotna letala dolgega dosega, zmožna zadeti cilje globoko v Rusiji.

Ruske oblasti so poročale o ukrajinskih raketnih in dron napadih na črnomorsko obalo in zasedeni polotok Krim. V Sočiju in na Krimu so se oglasile sirene za zračni napad. Poročila s Krima kažejo na škodo in izpade električne energije.

Nemčija je z namestitvijo novega protiraketnega sistema Arrow 3 okrepila svojo in evropsko protiraketno obrambo. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob predstavitvi sistema v letalskem oporišču Schönewalde/Holzdorf poudaril, da ta sistem ne ščiti le Nemčije, temveč tudi njene evropske zaveznice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala dogovor, ki Ukrajini omogoča nakup do 100 francoskih bojnih letal Rafale in druge vojaške opreme, vključno s sistemi zračne obrambe.

Hamas bo v ponedeljek zjutraj izpustil preostale izraelske talce. V zameno bo Izrael izpustil okoli 2000 palestinskih zapornikov. Na slovesnosti ob izpustitvi naj bi bil prisoten tudi Donald Trump. Po umiku Izraelcev naj bi Hamas znova prevzemal nadzor nad območji Gaze.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen izvesti volitve v Ukrajini v roku 60 do 90 dni, pod pogojem, da ZDA in evropske zaveznice pomagajo zagotoviti varnost. Mandat Zelenskemu se je iztekel maja 2024.

Ameriški kongresniki zahtevajo od vlade ZDA pojasnila glede napadov na plovila, ki naj bi prevažala droge v Karibskem morju. Zahteva je posledica medijskih poročil, ki navajajo, da naj bi vojska po ukazu obrambnega ministra izvedla dodaten napad na preživele po prvem napadu v začetku septembra, pri čemer sta bili ubiti dve osebi.

Premier Robert Golob je na plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine Nata poudaril, da smo priča revoluciji v vojskovanju in da je treba ponovno premisliti o pristopu k porabi obrambnih izdatkov. Prav tako je izpostavil pomen nadaljnje podpore Ukrajini in pozdravil mirovna prizadevanja.

Hrvaška in Nemčija sta sklenili sporazum o nakupu 44 tankov Leopard 2A8 v vrednosti 1,3 milijarde evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je v Berlinu gostil hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, s katerim sta se strinjala, da se Evropa sooča z velikimi izzivi.

Francoske oblasti so v Parizu aretirale in pridržale tri osebe, povezane s francosko-ruskim društvom SOS Donbass, zaradi suma vohunjenja za Rusijo in širjenja ruske vojne propagande.