Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle močan in smrtonosen napad na cilje Islamske države v severozahodni Nigeriji. Trump je skupino označil za teroristični izmeček. Napadi so bili izvedeni v sodelovanju z nigerijskimi oblastmi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarjal o morebitni dobavi protiletalskih sistemov Patriot in raket Tomahawk. Zelenski je o pogovoru poročal na Telegramu. Poleg tega se je Zelenski pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom o protizračni obrambi. Po pogovoru s Trumpom je Zelenski dejal, da Rusija kaže znake strahu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ne izključuje možnosti dobave križarskih raket Tomahawk Ukrajini. Po njegovem mnenju bi ta poteza lahko okrepila pritisk na Rusijo in prispevala k hitrejšemu končanju vojne. Ukrajinski viri so potrdili, da so že potekali pogovori s Trumpom o morebitni dobavi raket.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja ruske kršitve evropskega zračnega prostora in hibridne grožnje. Evroposlanci so pozvali k enotnemu in sorazmernemu odzivu Evropske unije, ki bi vključeval tudi možnost sestrelitve groženj iz zraka. Prav tako so se zavzeli za krepitev evropskega stebra znotraj zveze Nato.

Admiral Alvin Holsey, poveljnik južnega poveljstva oboroženih sil ZDA, je odstopil s položaja. Holsey je bil zadolžen za nadzor ameriških enot in napade na domnevne mamilarske čolne v Karibih. Razlog za odstop ni znan, ameriški mediji pa poročajo o domnevnem sporu z obrambnim ministrom Peteom Hegsethom glede napadov na čolne. Odstop je napovedal že oktobra.

Hrvaška vlada je sprejela odločitev o nakupu vojaške opreme v vrednosti skoraj dveh milijard evrov. Nakup vključuje sisteme za zaščito pred droni, 18 francoskih havbic Caesar, 44 nemških tankov Leopard 2A8 in 420 težkih terenskih tovornjakov Tatra. Pogodbe o nabavi havbic in tankov naj bi podpisali v Berlinu in Parizu naslednji teden.

Direktor Sove Joško Kadivnik je v Washingtonu, ob robu delovnega obiska pri ameriški obveščevalni agenciji Cia, obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Sova je srečanje objavila na omrežju X.

Združene države Amerike že več mesecev pomagajo Ukrajini pri izvajanju napadov na ruske energetske objekte dolgega dosega. Pomoč ZDA vključuje obveščevalne podatke, ki Ukrajini omogočajo natančnejše in učinkovitejše napade.

Zveza Nato je začela redne vojaške vaje jedrskega odvračanja z imenom "Steadfast Noon". V vajah, ki bodo trajale približno dva tedna, sodeluje okoli 2000 vojakov in 70 letal iz 14 držav članic. Osrednji del vaj bo potekal v letalskem oporišču Volker na Nizozemskem.

Velika Britanija bo Belgiji zagotovila vojaško pomoč po seriji vdorov dronov v njen zračni prostor. Novi načelnik obrambnega štaba Združenega kraljestva, Richard Knighton, ni izključil možnosti, da za incidenti stoji Rusija. London že pošilja opremo in vojake.

Trinidad in Tobago je Združenim državam Amerike dovolil uporabo svojih letališč in namestitev radarja, kar je Venezuela ostro obsodila. Ta poteza karibske države, ki leži blizu Venezuele, kaže na podporo pritisku ZDA na Caracas. ZDA so podpisale tudi obrambni sporazum s Paragvajem, kar kaže na krepitev vojaške prisotnosti ZDA v regiji.

Minister za obrambo Borut Sajovic je z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom obiskal pripadnike slovenskega kontingenta, ki delujejo v Natovi misiji Kfor na Kosovu. Srečal se je tudi s poveljnikom sil Kfor Özkanom Ulutasom in se seznanil s trenutnimi razmerami v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump načrtuje, da bodo ZDA ohranile večjo vojaško prisotnost na zahodni polobli za boj proti migracijam, drogam in vzponu nasprotnikov. Trump je posredno označil omejevanje skrajno desnih strank v Evropi za politično cenzuro.

Ameriška vojska je v ponedeljek napadla tri plovila v vzhodnem delu Tihega oceana, pri čemer je umrlo osem ljudi. Pentagon je sporočil, da so bile tarča plovila, ki naj bi prevažala mamila. Napad naj bi ukazal obrambni minister Pete Hegseth.

Generalni sekretar zveze Nato, Mark Rutte, je ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov izrazil prepričanje, da se bo financiranju nadaljnjih dobav ameriškega orožja Ukrajini pridružilo še več držav. Podobno pričakovanje je izrazil tudi ameriški obrambni minister Pete Hegseth.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte bo v prihodnje večji poudarek namenjal jedrskim zmogljivostim zavezništva, predvsem kot sredstvu odvračanja. Izpostavil je, da mora ruski predsednik Vladimir Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk sta napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam, potem ko je bila Poljska tarča napada na železniško progo. Poljsko tožilstvo je obtožilo dva ukrajinska državljana, ki naj bi delala za Rusijo.

Poljska bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, ki je bil zadnji delujoči ruski konzulat v državi. Odločitev je posledica nedeljskega napada na železniško progo, za katerega je Poljska obtožila Rusijo. Zunanji minister Radoslaw Sikorski je potrdil zaprtje konzulate.

Vladimir Putin je ponovil, da bo Rusija končala ofenzivo v Ukrajini, če se ukrajinska vojska umakne z zasedenih območij. Gari Kasparov je kritiziral ameriški mirovni načrt za Ukrajino, češ da gre za posel za obogatitev družine Trump in prodajo Ukrajine.

Danska obrambna obveščevalna služba (DDIS) je v svojem letnem poročilu prvič označila Združene države Amerike kot potencialno varnostno grožnjo za Dansko. Poročilo izpostavlja vse večje napetosti v transatlantskem zavezništvu in ocenjuje, da ZDA vse pogosteje uporabljajo gospodarsko in potencialno celo vojaško prisilo tudi proti svojim zaveznikom. To odpira resna vprašanja o prihodnosti evropske varnosti.

Ameriški predstavniški dom je potrdil 900 milijard dolarjev vreden obrambni sveženj za leto 2026. Sveženj predstavlja zavrnitev strategije nacionalne varnosti vlade Donalda Trumpa.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Osrednja tema srečanja je bila krepitev sodelovanja na področju obrambe, s poudarkom na podpisu pogodbe o nakupu francoskih havbic caesar v vrednosti 328 milijonov evrov.

Kljub veljavni prekinitvi ognja je Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Gazo. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je umrlo več kot 20 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla cilje v Gazi.

Združene države Amerike bodo zmanjšale število svojih vojakov na vzhodnem krilu Nata. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da ne gre za umik, temveč za prenehanje rotacije brigade. Na sedežu zavezništva v Bruslju so potrdili, da gre zgolj za prilagoditev.

Poljska bojna letala so v torek nad Baltskim morjem prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo v mednarodnem zračnem prostoru brez načrta leta in z izklopljenim transponderjem. Poljske oborožene sile so sporočile, da so zaznale rusko letalo in ustrezno ukrepale.

Na zasedanju v Bruslju so voditelji držav članic Evropske unije izpostavili nujnost obrambe vseh meja EU, s posebnim poudarkom na grožnjah, ki prihajajo z vzhoda Evrope. Pri krepitvi obrambnih zmogljivosti bi se morali osredotočiti predvsem na sisteme protidronske zaščite in zračne obrambe.

Britanski obrambni minister John Healey je opozoril Kremelj, da je Združeno kraljestvo pripravljeno na vojaški odgovor, potem ko je ruska vojaška ladja Yantar že drugič letos vplula v širše britanske vode. Posadka ladje je med nadzorom nad njenim gibanjem usmerjala laserje v britanske pilote.

Načelnik generalštaba francoske vojske, Fabien Mandon, se je znašel pod plazom kritik zaradi izjave, da bi morala biti Francija pripravljena na morebitne izgube otrok, glede na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. Izjava je sprožila burne odzive in zaskrbljenost v javnosti.

Poljska služba za notranjo varnost je sporočila, da so ruski agenti odgovorni za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem. Poljska je identificirala tudi ukrajinska državljana, ki naj bi izvedla napad.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.

Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu zagrozil z uničenjem, če ne bo spoštoval mirovnega dogovora. Grožnja sledi nedavnemu izbruhu nasilja v Gazi, ki je zahteval več deset žrtev. Združeni narodi so pozvali k umiritvi razmer.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo zavzetja in blokade ključnih območij otoka. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v stanju visoke pripravljenosti.

Tajvanska vlada namerava povečati obrambni proračun za 40 milijard dolarjev v prihodnjih letih, da bi odvračala morebitno kitajsko invazijo. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je to napovedal v mnenjskem članku v Washington Postu. Ameriški odposlanec na Tajvanu Raymond Greene je pozdravil to potezo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da Evropi kljub trenutni ameriški politiki ni treba postati popolnoma neodvisna od ZDA na področju obrambe. Opozoril je, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela več odgovornosti in povečala izdatke za obrambo ter izrazil prepričanje, da so ZDA zavezane Natu.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da Poljska ne bo izročila aretiranega Ukrajinca, osumljenega vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok. Tusk je med obiskom v Litvi poudaril, da izročitev ni v interesu Poljske. O zadevi bo sicer odločilo sodišče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril na resno nevarnost nesreče v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je že teden dni odklopljena z električnega omrežja in jo napajajo dizelski agregati. Situacija je ocenjena kot kritična, mednarodna agencija za jedrsko energijo pa si prizadeva za zagotovitev varnosti.

Nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila znova povabljena na Münchensko varnostno konferenco, ki bo februarja. Predstavniki AfD se zadnji dve leti konference niso udeležili.

Beograd je razburila novica, da je Kosovo iz Turčije prejelo pošiljko več tisoč kamikaza dronov Skydagger RTF 15. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je Ankaro obtožil kršenja resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in ustanovne listine ZN ter da »sanja o obnovi otomanskega cesarstva«.

Izrael je zaskrbljen zaradi širjenja iranskega programa balističnih raket in obnavljanja objektov za bogatenje urana. Premier Benjamin Netanjahu naj bi zato ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil načrte za nove napade na Iran. Pri morebitnih vojaških operacijah bi lahko sodelovale tudi ZDA.

Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je poslance opozorila pred poskusi kitajskega vohunjenja. Kitajski agenti naj bi prek omrežja LinkedIn poskušali stopiti v stik s poslanci in jih pridobiti, pri tem pa so se izdajali za iskalce talentov.

Varnostni svet ZN je na zahtevo Venezuele in s podporo Rusije ter Kitajske razpravljal o ameriških vojaških napadih na čolne ob obali Venezuele. Razprava je vključevala kritike ravnanja ZDA in razmer v Venezueli. Predstavnik ZDA je vztrajal, da gre za boj.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval zahodne države, naj okrepijo boj proti antisemitizmu in zaščitijo judovske skupnosti po svetu. Poziv je sledil strelskemu napadu med praznovanjem judovskega praznika hanuka na plaži v Sydneyju, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov, ker niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023. Načelnik izraelske vojske Ejal Zamir je ob tem izjavil, da obrambne sile niso zaščitile izraelskih civilistov.

V Tel Avivu se je zbralo na tisoče Izraelcev, ki so zahtevali dogovor o koncu vojne v Gazi in vrnitev talcev. Po podatkih palestinskih oblasti je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubitih najmanj 92 ljudi. Proti Gazi je s Sicilije odplula nova flotilja z mednarodno pomočjo, ki se želi pridružiti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da bo Izrael odločal o tem, katere države bodo lahko sodelovale v mednarodnih silah, ki naj bi po koncu vojne v Gazi zagotavljale varnost. Dodal je, da bo Izrael sam odločal, kje in kdaj bo napadel svoje sovražnike.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je med pogovorom s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom izrazil mnenje, da bi morali Španijo izključiti iz zveze Nato. Razlog naj bi bil, ker Španija ne plačuje dovolj za obrambo. Trump in Stubb sta se dogovorila tudi za sodelovanje na področju ledolomilcev, ZDA pa naj bi Finski zagotovile obrambo pred Rusijo.

Na Reki je policija preprečila napad na mlade karateiste iz Srbije, ki so sodelovali na balkanskem prvenstvu. Organizatorji so pred športno dvorano opazili skupino sumljivih oseb s kapucami. Incident se je zgodil nekaj dni po podobnem dogodku v Splitu, kjer je skupina ljudi vdrla na kulturni dogodek srbske manjšine.

Kremelj je pozitivno ocenil novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki Rusije ne obravnava več kot neposredno grožnjo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da so spremembe v strategiji skladne z vizijo Rusije.

Združene države Amerike so napovedale prodajo orožja Tajvanu v vrednosti 11 milijard dolarjev, kar je največja prodaja orožja po letu 2001. Tajvansko zunanje ministrstvo je potrdilo novico, ki jo mora odobriti še ameriški kongres. Kitajska je ZDA pozvala, naj nemudoma ustavijo dobavo orožja Tajvanu in opozorila na posledice.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zatrdil, da sta se Tajska in Kambodža dogovorili o končanju spopadov, ki so ponovno izbruhnili po podpisu mirovnega sporazuma v Kuala Lumpurju, ki naj bi bil dosežen s Trumpovim posredovanjem.