Švedska vojska je sporočila, da spremlja rusko podmornico, ki je vplula v Baltsko morje. Po navedbah švedskih oboroženih sil gre za rutinsko operacijo, ki poteka v tesnem sodelovanju z zavezniki. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da švedska vojska budno spremlja situacijo.

Južna Koreja in Japonska sta v zrak poslali lovska letala, potem ko so ruske in kitajske vojaške sile izvedle skupno patruljo v bližini njunih držav. Japonsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so spremljali skupne patrulje ruskih in kitajskih zračnih sil okoli države in od petka opazujejo gibanje kitajske letalonosilke Liaoning v bližini Okinave.

Poljska lovska letala so prestregla rusko izvidniško letalo nad mednarodnimi vodami Baltskega morja. Po besedah poljskega obrambnega ministra Wladyslawa Kosiniaka-Kamysza letalo ni predstavljalo neposredne varnostne grožnje. Poljske sile so hkrati spremljale domnevne tihotapske balone iz Belorusije.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja je izraelska vojska izvedla nove napade na jugu in vzhodu Libanona. Ciljali so vojaško infrastrukturo šiitskega gibanja Hezbolah, vključno z njihovim vadbenim kompleksom.

Izrael je prvič po napadu Hamasa oktobra 2023 preklical izredno stanje na območjih, ki so oddaljena do 80 kilometrov od meje z Gazo. Kljub temu, da krhko premirje v enklavi zaenkrat še drži, poročajo iz Gaze o občasnih napadih in žrtvah, kar krepi napetosti, deloma zaradi zamud.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno potrdil resolucijo, s katero podaljšuje sankcije proti dvema posameznikoma, ki sta omogočila nasilje tolp na Haitiju. Resolucijo, ki podaljšuje sankcije do 17. oktobra prihodnje leto, sta pripravili Panama in Združene države Amerike.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal embargo na orožje za Somalijo do 30. novembra 2026, s čimer državam omogoča prestrezanje ladij, ki jih sumijo prevoza orožja v to državo. Podaljšan je tudi mandat strokovne skupine za nadzor nad sankcijami proti islamski milici Al Šabab, in sicer do konca prihodnjega leta.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je ZDA obtožil vojaškega nadlegovanja, ker naj bi se pet ameriških vojaških letal F-35 približalo obali Venezuele. Padrino Lopez je prisotnost letal označil za veliko grožnjo. Ameriški predsednik Donald Trump se je odzval, da so ZDA v "oboroženem spopadu".

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Izrael, naj ne destabilizira Sirije in njenega vodstva. Opozorilo je sledilo izraelski vojaški operaciji na jugu Sirije, v kateri je bilo ubitih najmanj 20 civilistov, po navedbah sirskega zunanjega ministrstva.

Litovska premierka Inga Ruginiene je napovedala, da bo Litva zaradi nedavnih vdorov tihotapskih balonov iz Belorusije razglasila izredne razmere. Vlada ne izključuje odločnejših ukrepov, če se razmere ne bodo izboljšale.

Severnokorejski voditelj Kim Džong-un je pohvalil severnokorejske vojake, ki so v ruski regiji Kursk sodelovali pri odstranjevanju kopenskih min. S tem je priznal, da je Severna Koreja v začetku leta v Rusijo poslala vojake za to nevarno nalogo.

Turško vojaško transportno letalo C-130 je strmoglavilo na območju meje med Gruzijo in Azerbajdžanom. Letalo, ki je vzletelo iz Azerbajdžana, je med letom nad Gruzijo razpadlo. Posnetki na spletu prikazujejo goreče razbitine letala. Poteka iskalna in reševalna akcija, vzrok nesreče in število žrtev pa še nista znana.

Na Gorenjskem se je v ponedeljek, 22. septembra, začela mednarodna vojaška vaja Zvezda Triglava 2025, ki bo trajala do 10. oktobra. V njej sodeluje do 300 pripadnikov Slovenske vojske in do 200 pripadnikov zavezniških vojsk, ki se bodo usposabljali v gorskem bojevanju na različnih tipih terena in v spremenljivih vremenskih razmerah.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku ponovil, da bi morale članice Nata sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor.

Nova japonska premierka Sanae Takaichi je napovedala, da si bo prizadevala, da bi Japonska dosegla cilj namenitve dveh odstotkov BDP za obrambo dve leti pred predvidenim rokom. V govoru v parlamentu je poudarila tudi krepitev odnosov z ZDA.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je na dogodku v izraelski naselbini na zasedenem Zahodnem bregu napovedal, da bo Izrael v Gazi vzpostavil oporišča in da tega palestinskega ozemlja ne bo nikoli zapustil. Njegov urad je kasneje potrdil to napoved.

Tajska vojska je izvedla zračne napade na Kambodžo po izbruhu novih spopadov na meji, v katerih je bil ubit tajski vojak. Obe strani se medsebojno obtožujeta za kršitve premirja, doseženega ob posredovanju Donalda Trumpa. Tajske oblasti so evakuirale več tisoč ljudi z obmejnih območij.

Združene države Amerike so napadle ladjo, za katero trdijo, da je pripadala kolumbijskim levičarskim upornikom in prevažala mamila. Po besedah ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha so bili v napadu ubiti trije ljudje. Predsednik Donald Trump je sporočil, da ZDA zaradi tega ustavljajo finančno pomoč Kolumbiji.

Litva je v torek zvečer začasno ustavila letalski promet na letališču v Vilni in zaprla mejne prehode z Belorusijo zaradi incidenta z baloni, ki so jih tihotapci uporabili za prenos cigaret. To je že drugi tovrstni incident ta mesec, potem ko so litovske oblasti že v začetku meseca zaznale vstop balonov v litovski zračni prostor.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je zavrnilo zahtevo po razorožitvi. Namesto tega so ponudili, da bi svoje orožje shranili v skladiščih v Gazi. Poleg tega so izrazili pripravljenost na namestitev mednarodnih mirovnih sil ob meji med Gazo in Izraelom. Izrael je odgovoril, da bodo Hamas razorožili.

Premier Robert Golob je pred neformalnim vrhom EU v Koebenhavnu izjavil, da se ogroženost Slovenije zaradi incidentov z droni v vzhodni in severni Evropi ni povečala. Poudaril je, da Slovenijo bolj ogrožajo naravne nesreče, varnostne službe pa niso zaznale povečanja ogroženosti.

Na berlinskem letališču Brandenburg so v petek zvečer za dve uri ustavili letalski promet, ker so nad območjem letališča opazili drone. To je zadnji v nizu podobnih incidentov v zadnjih mesecih, za katerega več držav krivi Rusijo, ki pa obtožbe zavrača. Incident je povzročil zamude in motnje v letalskem prometu.

Rusija je zanikala kršitve zračnega prostora zveze Nato in opozorila, da države s takšnimi obtožbami tvegajo stopnjevanje napetosti. Nemška in švedska vojaška letala so prestregla rusko izvidniško letalo IL-20 nad Baltskim morjem, ki je izklopilo transponderje in ignoriralo pozive za stik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ukrajinske čete na območju mesta Pokrovsk v Donbasu, kjer potekajo boji. Prav tako je Zelenski pozval madžarskega premierja Viktorja Orbana, naj odpravi veto, ki Ukrajini preprečuje napredovanje v EU.

Iranska revolucionarna garda je potrdila, da je v petek zasegla tanker v Perzijskem zalivu. Razlog za zaseg ni znan.

V Rigi poteka srečanje vojaškega odbora zveze Nato, kjer obravnavajo nedavne vdore ruskih letal in dronov v zračni prostor držav članic EU in Nata. Hkrati so na Danskem znova poročali o opažanjih dronov, tokrat nad največjo vojaško bazo v državi.

Danska je povečala obrambne izdatke za krepitev varnosti v arktičnih in severnoatlantskih regijah, vključno z Grenlandijo. Med drugim bo kupila 16 ameriških lovcev F-35 v vrednosti 4,5 milijarde dolarjev (oziroma štirih milijard evrov), dve arktični ladji in okrepila zaščito pred droni.

Litva je razglasila izredno stanje zaradi množičnih preletov balonov iz Belorusije, ki naj bi jih uporabljali tihotapci cigaret. Litvanske oblasti to vidijo kot hibridni napad Minska, ki ogroža državo.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je po videokonferenci z obrambnimi ministri vzhodnih in severnih članic EU poudaril, da je treba pri vzpostavitvi protidronske obrambe na vzhodu Unije, imenovani tudi "dronski zid", najprej zgraditi učinkovit sistem zaznavanja. Po njegovih besedah bi takšen sistem zaznavanja letalnikov moral biti vzpostavljen v letu dni.

Zaveznice v Natu so ostro obsodile Rusijo zaradi kršitve zračnega prostora Estonije. Po vdoru ruskih bojnih letal so članice zveze izrazile solidarnost z Estonijo. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je poudaril, da bo Nato branil vsak centimeter svojega ozemlja. Zaveznice so se posvetovale po 4. členu pogodbe.

Latvija je zaradi varnostnih razlogov podaljšala okrepljeno varovanje svoje meje z Belorusijo do konca junija prihodnjega leta, je sporočilo latvijsko ministrstvo za notranje zadeve.

Ameriški predsednik Donald Trump je obtožil Rusijo in Kitajsko izvajanja tajnih jedrskih poskusov. Trump je dejal, da Rusija in Kitajska izvajata jedrske poskuse, o katerih ne govorita. Kitajska je obtožbe zanikala. Trump je že pred tem napovedal, da želi obnoviti jedrske poskuse, ker ne želi, da bi bile ZDA edina država, ki tega ne počne.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred neformalnim srečanjem voditeljev članic EU v Koebenhavnu izrazila zaskrbljenost zaradi kršitev meja s strani ruskih dronov in pozvala k odločnemu odzivu Evrope. Pripravljajo se ukrepi za vzpostavitev 'dronskega zidu'.

Ukrajina je obtožila Madžarsko kršitve zračnega prostora z izvidniškimi brezpilotnimi letalniki in vohunjenja na obmejnih območjih. V odziv je Ukrajina prepovedala vstop trem madžarskim vojaškim uradnikom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so letalniki prileteli iz Madžarske, medtem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto izjavil, da se Zelenskemu "meša".

Katar bo v ameriški zvezni državi Idaho zgradil objekt za urjenje svojih zračnih sil. Katarski obrambni minister šejk Saud bin Abdulrahman al Tani in ameriški obrambni minister Pete Hegseth sta novico naznanila v petek v Pentagonu. Objekt bo lociran v letalski bazi Mountain Home.

Obrambni minister Borut Sajovic se je v Bratislavi udeležil srečanja Pobude za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC), kjer je Slovenija izrazila podporo tesnejšemu sodelovanju pri usposabljanjih, vajah in izmenjavi informacij med vojskami ter podprla projekte za krepitev obrambnega sodelovanja v regiji.

Letalski promet na letališču v Aalborgu na Danskem je bil v nedeljo zvečer več ur prekinjen zaradi preletavanja dronov v bližini. Zaradi zaprtja so bili prestavljeni ali odpovedani štirje leti. Danska premierka Mette Frederiksen je za incident že okrivila Rusijo, čeprav preiskava še poteka.

Delegacija Varnostnega sveta ZN je ob koncu obiska v Libanonu pozvala vse strani k spoštovanju enoletnega premirja med Izraelom in Hezbolahom. Izrazili so tudi podporo državnemu monopolu nad orožjem. Slovenski veleposlanik pri ZN, Samuel Žbogar, je poudaril napredek, ki ga je Libanon dosegel v zadnjem letu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred zasedanjem ruskega varnostnega sveta izjavil, da je Rusija pripravljena odgovoriti na vse grožnje Zahoda, ne le z besedami. Kljub temu Moskva podpira diplomatsko rešitev za umiritev napetosti. Poleg tega je Rusija pripravljena spoštovati omejitve iz sporazuma Novi Start še eno leto po njegovem izteku leta 2026, če bodo to storile tudi ZDA.

Severna Koreja je v ponedeljek izstrelila več raket, kar se je zgodilo med obiskom ameriškega obrambnega ministra Petea Hegsetha na demilitariziranem območju, ki ločuje Severno in Južno Korejo. To je sporočila južnokorejska vojska.

Češka vlada je sprejela odločitev, da bo kot prva država članica Evropske unije omejila vstop ruskim državljanom, ki imajo diplomatske potne liste ali poslovne vizume. Razlog za to so varnostni pomisleki, saj Češka zaostruje boj proti ruskim agentom zaradi porasta sabotaž.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je na zasedanju Generalne skupščine ZN izjavil, da je Poljska pripravljena braniti svoje ozemlje po nedavnih vdorih ruskih dronov v zračne prostore držav članic Nata. Poleg Poljske so Rusijo zaradi kršenja zračnega prostora obtožile tudi Estonija in Romunija.

Donald Trump je Nigeriji zagrozil z vojaškim posredovanjem, če ne bo ustavila ubijanja kristjanov, za katero naj bi bili odgovorni islamski teroristi. Trump je nigerijsko vlado obtožil, da dopušča ubijanje kristjanov.

Španska vlada je odobrila prepoved izvoza orožja in obrambnih tehnologij v Izrael ter uvoza tovrstne opreme v Španijo. Embargo je začel veljati takoj, vendar ga mora potrditi še španski parlament.

Iranske oblasti so usmrtile moškega, ki so ga označile za enega vodilnih izraelskih vohunov v državi. Po navedbah iranskih oblasti naj bi imel usmrčeni "privilegiran dostop" do ključnih državnih podatkovnih baz in tesno sodeloval z izraelskimi obveščevalnimi službami. To je najmanj druga usmrtitev domnevnega izraelskega vohuna v Iranu ta mesec.

Združene države Amerike so se odločile, da bodo Danski, ki gosti srečanje evropskih voditeljev, poslale vojaške sisteme za zaščito pred droni. Ta poteza sledi nedavnim incidentom z droni na Danskem, po katerih se je več evropskih držav odločilo ponuditi podobno pomoč.

V napadu drona, ki je priletel iz Jemna, je bilo danes ranjenih več ljudi na jugu Izraela, natančneje v okolici mesta Eilat. Dva ranjenca sta v hujšem stanju. Izraelska vojska drona ni uspela prestreči, preden je strmoglavil.

Srbsko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti in odsotnosti posvetovanj glede sporazuma o vojaškem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Vučić meni, da sporazum ni v interesu srbskega naroda.

Po srečanju »koalicije voljnih« v Parizu je 26 držav obljubilo varnostna jamstva Ukrajini po koncu vojne, neuradno naj bi bila med njimi tudi Slovenija. Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj naj bi ta financirala vojno.