Ameriško finančno ministrstvo je podaljšalo dovoljenje za delovanje bencinskih servisov blagovne znamke Lukoil izven Rusije. S tem so ZDA začasno odpravile nekatere sankcije proti ruskemu naftnemu podjetju Lukoil, ki jih je oktobra uvedel takratni predsednik Donald Trump.

Predsednika DR Konga, Felix Tshisekedi, in Ruande, Paul Kagame, sta v Washingtonu v prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisala mirovni sporazum. Slovesnost je potekala v Mirovnem inštitutu Donalda Trumpa. Državi sta dogovor dosegli že poleti.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju ministrskega sveta Ovseja na Dunaju opozorila na kršitve načel in zavez organizacije s strani Rusije. Poudarila je, da ruska agresija na Ukrajino ogroža mir, človekove pravice in spodkopava demokracijo, ter dodala, da vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani.

EBU je potrdila udeležbo Izraela na prihodnji Evroviziji na Dunaju, kljub nasprotovanju več držav. Zaradi te odločitve bo več držav, vključno s Slovenijo, tekmovanje bojkotiralo. Španija in Nizozemska sta potrdili sodelovanje.

Britanska preiskava je ugotovila, da je ruski predsednik Vladimir Putin moralno odgovoren za smrt Britanke Dawn Sturgess leta 2018. Sturgess je umrla zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok, nekaj mesecev po poskusu umora nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala.

Jemenski hutijevci so izpustili deset preživelih članov posadke tovorne ladje Eternity C, ki so jo julija potopili v Rdečem morju. Izpustitev je potekala ob posredovanju Omana, ki je člane posadke z letalom prepeljal iz Sane v Maskat.

Ukrajinska vojska je zanikala ruska poročila o uspehih na bojiščih, vključno s tistimi v strateško pomembnem mestu Pokrovsk v regiji Doneck.

Iran se spopada s hudim pomanjkanjem vode zaradi dolgotrajne suše. Oblasti so se odločile, da bodo poskušale kupiti vodo od sosednjih držav, ki so jo pripravljene prodati.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v Pekingu kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu dejal, da morata Francija in Kitajska premostiti razlike za stabilne odnose med državama.

Turčija je pozvala Rusijo in Ukrajino, naj prenehata z napadi na energetsko infrastrukturo. Turški minister za energijo Alparslan Bayraktar je izrazil zaskrbljenost po ukrajinskih napadih z droni na ruske tankerje v Črnem morju.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki poziva Rusijo k takojšnji, varni in brezpogojni vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno preseljeni v Rusijo. Vladimir Putin je pred obiskom v Indiji napovedal, da bo Rusija prevzela popoln nadzor nad Donbasom z vojsko.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je s pomočjo tajvanskega veleposlanika Liu Suan-yunga omogočila donacijo Vrtcu Čebelica Šentjernej ter kmečkim ženam iz Šentjerneja, Mirne Peči in Žužemberka. Donacija je bila predana v torek, 2. decembra 2025, v Šentjerneju.

Slovenija bo predvidoma leta 2026 odprla štiri nova veleposlaništva v Uzbekistanu, Kazahstanu, na Islandiji in Norveškem. Vsa veleposlaništva bodo imela sedež v Ljubljani, vodili pa jih bodo tako imenovani leteči veleposlaniki, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med tridnevnim obiskom v Veliki Britaniji poudaril, da so se odnosi med Londonom in Berlinom po brexitu znatno izboljšali. To je potrdil tudi v srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem.

Evropska komisija je predstavila predloge za financiranje Ukrajine v višini 90 do 165 milijard evrov, ki vključujejo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja in skupno zadolževanje EU. Belgija še naprej nasprotuje uporabi ruskih sredstev, shranjenih na njenem ozemlju, za financiranje posojil Ukrajini, čeprav so odprti za nadaljnje pogovore. Predlog Evropske komisije predvideva zaščitne ukrepe za države članice in finančne institucije pred morebitnimi povračilnimi ukrepi Rusije.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je po zasedanju zveze Nato v Bruslju izjavila, da si Slovenija želi, da bi Evropska unija do konca leta dosegla dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo prebivalci Gaze lahko v prihodnjih dneh zapustili območje preko mejnega prehoda Rafa v Egipt. Hkrati so potekali prvi izraelsko-libanonski pogovori po več desetletjih, ki naj bi služili kot temelj za prihodnje sodelovanje. Izrael je tudi sporočil, da posmrtni ostanki, prejeti od Hamasa, ne pripadajo talcem iz Gaze.

Evropske države so izrazile skepticizem glede iskrenosti ruskih pogajalskih namer v zvezi z Ukrajino. Nemčija dvomi, da si Rusija prizadeva rešiti konflikt s pogajanji, finski predsednik Alexander Stubb pa meni, da je pravičen mir malo verjeten. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal pogovore s predstavniki EU in priprave na srečanje v ZDA. Danska bo Ukrajini omogočila vzpostavitev obrambne proizvodnje na njenem ozemlju.

Kremelj je prepričan, da bo popolna prepoved uvoza ruskega plina v EU pospešila padec gospodarske moči Unije. Dogovor o prepovedi vključuje tudi kazni za kršitve.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začasno zamrznila obravnavo prošenj za priseljevanje iz 19 držav, ki jih ocenjujejo kot visoko tvegane. Ta ukrep je sledil streljanju v Washingtonu, v katerega je bil vpleten državljan Afganistana. Trump je ob tem izrazil ostro kritiko do priseljencev iz Somalije, rekoč, da jih ne želi v ZDA in da bi država z njihovim sprejemanjem 'šla v napačno smer'. Oblasti naj bi preiskovale tudi domnevne goljufije s sredstvi, povezane s somalijsko skupnostjo v Minnesoti, kjer naj bi se urad za priseljence pripravljal na obsežno operacijo.

Pred pogovori z ameriškim posebnim odposlancem Steveom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, o možnostih končanja vojne v Ukrajini, je Vladimir Putin izjavil, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, vendar je nanjo pripravljena, če si jo Evropa želi. Putin je tudi obtožil Evropo, da ovira miroljubna prizadevanja ZDA.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil ponovno vzpostavitev civilnega letalskega prometa z Venezuelo. Odločitev je bila sprejeta kljub opozorilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa letalskim družbam, naj se izogibajo venezuelskega zračnega prostora.

Slovenija je v Kairu Egiptu predala predsedovanje Barcelonski konvenciji, ki predstavlja mednarodni pravni okvir za varovanje Sredozemskega morja in njegovega območja.

Papeža Leona XIV. je med obiskom dveh romarskih krajev v Libanonu pozdravilo več tisoč vernikov. Papež je molil za mir v državi in regiji ter pozval vernike, naj ohranijo upanje.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru predsedniku Venezuele, Nicolásu Maduru, postavil ultimat za odhod z oblasti. Maduro naj bi imel več zahtev, med drugim amnestijo pred pregonom. Ultimatum je potekel, Maduro pa zavrača »suženjski mir«.

Ladja, ki je prevažala sončnično olje iz Rusije v Gruzijo, je bila v Črnem morju blizu turške obale tarča napada. Turčija je sporočila, da je prišlo do škode.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump je dejal, da pogovor ni bil dober ali slab. Vsebina pogovora ni znana.

Slovenija je danes že drugič v tem mandatu prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Med pomembnejšimi dogodki bo prvi obisk Varnostnega sveta v Siriji. Dvoletni mandat Slovenije v Varnostnem svetu se bo zaključil konec meseca, na zunanjem ministrstvu pa ga ocenjujejo kot uspešnega.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po pogovoru z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo napovedala, da Evropska unija pripravlja nove sankcije proti Belorusiji. Razlog za to so nedavni incidenti, ki so se zgodili ob litvansko-beloruski meji.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je nedavno obiskala Tanzanijo, kjer je predsednica Samia Suluhu Hassan tarča kritik zaradi domnevnega nepotizma pri imenovanju visokih državnih uradnikov. Po poročilih naj bi na ključnih položajih sedeli njeni sorodniki in prijatelji, kar meče senco na obisk slovenske delegacije.

Venezuela se pripravlja na morebitno ameriško kopensko ofenzivo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal zaprtje zračnega prostora nad državo. Hkrati pa se Trump sooča z neuspehom svoje carinske vojne, katere cilj je bil ponovna industrializacija ZDA. Zadnji podatki kažejo, da obljube o oživitvi industrije niso izpolnjene.

Po zadnjih pogovorih med Ukrajino in ZDA je ameriški predsednik Donald Trump izrazil optimizem glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za plodne, a opozoril, da je še veliko dela potrebno. Tudi ukrajinska stran poroča o napredku.

Predsedniška kandidatka vladajoče stranke v Hondurasu, Rixi Moncada, je obtožila ameriškega predsednika Donalda Trumpa vmešavanja v volitve. Trump naj bi podpiral desničarskega kandidata in grozil s posledicami, če ta ne bo zmagal. Volivci v Hondurasu odločajo o nadaljevanju levičarske vlade ali vrnitvi desnice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal z voditeljema Evropske komisije in Nata o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore z ukrajinsko delegacijo na Floridi označil kot zelo plodne, vendar je opozoril, da je za končanje vojne potrebno še veliko dela.

Papež Leon XIV. je ob zaključku tridnevnega obiska v Turčiji obiskal znamenito Modro mošejo v Istanbulu in daroval mašo pred 5.000 verniki. Pred njegovim odhodom v Libanon ga je šiitsko gibanje Hezbolah pozvalo, naj obsodi izraelsko agresijo proti Libanonu.

Slovenija je ob mednarodnem dnevu solidarnosti s palestinskim ljudstvom ponovila svojo neomajno podporo Palestincem. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je poudarilo, da Slovenija solidarnost izkazuje s konkretnimi dejanji in da je Palestino kot neodvisno državo priznala junija lani.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo ZDA ukinila pomoč Hondurasu, če na predsedniških volitvah ne bo zmagal desničarski kandidat Nasry Asfura. Obenem je napovedal pomilostitev nekdanjega predsednika Juana Orlanda Hernandeza, ki je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine z mamili.

Nemška vlada je Evropsko komisijo pozvala k omilitvi uredbe, ki od leta 2035 prepoveduje prodajo novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Premier Robert Golob je med obiskom pri nemškem kanclerju Friedrichu Merzu izrazil podporo tej pobudi.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je skupaj z madžarskim kolegom Tamasom Sulyokom obiskala slovensko manjšino v Porabju in madžarsko manjšino v Pomurju. Obisk je bil namenjen krepitvi dobrososedskih odnosov, razvoju obmejnih regij in podpori manjšinam na obeh straneh meje.

Premier Robert Golob in nemški kancler Friedrich Merz sta se strinjala, da so zamrznjena ruska sredstva ključna za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer sta izrazila razumevanje za pomisleke Belgije. Belgijski premier pa je v pismu predsednici Evropske komisije še dodatno zaostril svoje nasprotovanje uporabi teh sredstev.

Madžarski premier Viktor Orban se je danes v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Kremlju so potrdili, da bosta voditelja razpravljala o oskrbi Madžarske z rusko nafto in plinom ter o vojni v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA kmalu začele vojaške operacije tudi na kopnem v Venezueli. To naj bi bil nadaljevanje boja proti tihotapcem drog. Venezuelske oblasti izražajo zaskrbljenost, da se ZDA s tem pripravljajo na zamenjavo režima.

Evropska unija je pozvala Gvinejo Bissau k hitri vzpostavitvi demokratičnega reda in nadaljevanju volilnega procesa. Poziv sledi po tem, ko je vojska v Gvineji Bissau začasno zaustavila štetje glasov na predsedniških volitvah in prevzela nadzor nad državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Južne Afrike zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic belopoltih kmetov prihodnje leto ne bo povabil na vrh skupine G20 v Miamiju. Iz Pretorie so se odzvali, da je Južna Afrika polnopravna članica skupine in je ZDA ne morejo enostransko izključiti.

Venezuela je več letalskim družbam preklicala dovoljenja za lete v državo in iz nje, s čimer jih je obtožila sodelovanja v dejanjih državnega terorizma, ki jih spodbujajo Združene države. Letalske družbe naj bi lete odpovedale po opozorilih iz Washingtona.

Rusija je poklicala poljskega veleposlanika in mu sporočila, da mora Poljska do konca decembra zapreti svoj konzulat v Irkutsku. Ta poteza je odgovor na prejšnje ukrepe Poljske in zaostruje diplomatske odnose med državama.

V švicarskem kraju Bülach je bil odpovedan koncert hrvaških izvajalcev, ki bi moral potekati konec januarja. Hrvaška zahteva pojasnila glede te odpovedi.

Premier Robert Golob se bo v petek mudil na delovnem obisku pri nemškem kanclerju Friedrichu Merzu. Osredotočila se bosta na aktualne evropske teme, kot so konkurenčnost, širitev EU in Ukrajina, ter na krepitev gospodarskega sodelovanja med državama.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu izpostavila, da si vsi želijo pravičen in trajen mir v Ukrajini. Opozorila je pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila ključno vlogo nadaljnje finančne podpore Kijevu.

Združeni narodi so uradno začeli postopek za izbiro naslednika generalnega sekretarja Antonia Guterresa. Vseh 193 članic ZN je bilo pozvanih, naj predložijo svoje predloge za kandidate. Ena od članic ZN je poudarila pomembnost, da bi tokrat prvič izbrali žensko na to mesto.