Slovenija podpira iskanje pravno vzdržne rešitve za financiranje pomoči Ukrajini z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila naklonjenost prehodnim posojilom, za katere bi jamčila Evropska unija.

Na Češkem je prisegla nova vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric, kar odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi države glede odnosov z Evropsko unijo in podpore Ukrajini.

Belorusija je izpustila 123 političnih zapornikov, vključno z Marijo Kolesnikovo, Viktorjem Babariko in Alešem Bjaljackim. Do izpustitve je prišlo po srečanju ameriškega odposlanca Johna Coala s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in dogovoru z ZDA o umiku sankcij na beloruski kalij. Nova24TV poroča o 'novem uspehu Trumpove administracije'.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, se je odpravil v Nemčijo, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Namen srečanja je pogovor o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in pozval Ukrajino k izvedbi demokratičnih volitev.

Generalna skupščina Združenih narodov je potrdila resolucijo, ki pozdravlja svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o obveznostih Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. Resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, je sprejelo 139 držav, 12 jih je bilo proti, 19 pa se je vzdržalo. Od Izraela zahteva takojšnje ukrepanje.

Nemčija je Rusijo obtožila odgovornosti za kibernetski napad na nemški organ za nadzor zračnega prometa avgusta lani in za vmešavanje v predčasne parlamentarne volitve februarja letos. Nemško zunanje ministrstvo je zaradi teh incidentov na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika.

Ameriški portal Defense One je objavil domnevni osnutek ameriške nacionalne strategije, ki naj bi si prizadevala odvrniti štiri članice Evropske unije od nadaljnjega članstva. Bela hiša obstoj dokumenta zanika. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je ZDA pozvala, naj se ne vmešavajo v evropske notranje zadeve, kar je odziv na nedavne kritike ameriškega predsednika o Evropi in objavo nove ameriške strategije nacionalne varnosti.

Tajski premier Anutin Charnvirakul je razpustil parlament, s čimer je odprl pot za predčasne splošne volitve v naslednjih 45 do 60 dneh. Kot razlog za to odločitev je navedel izzive, s katerimi se je soočala njegova manjšinska vlada, ter izgubo podpore največje parlamentarne Ljudske stranke. Razpustitev parlamenta je sledila nedavnim obmejnim spopadom s Kambodžo.

Slovenija bo zagotovila približno 700 milijonov evrov poroštev za novo posojilo Evropske unije Ukrajini. Sredstva za posojilo naj bi prišla iz zamrznjenega ruskega premoženja. Finančni minister Klemen Boštjančič je izpostavil, da bo poroštvo uporabljeno le v skrajnem primeru.

Kosovo je začelo sprejemati tuje državljane, ki so jih izgnale Združene države Amerike, v skladu z dogovorom z administracijo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je sporočil kosovski premier Albin Kurti.

Donald Trump je napovedal, da bi se ameriška delegacija lahko udeležila sobotnih pogovorov v Evropi o vojni v Ukrajini, vendar le pod pogojem, da v Washingtonu ocenijo, da bo udeležba obetavna.

Združene države Amerike so ponovno uvedle sankcije proti trem nečakom venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Uvedene so tudi nove sankcije proti šestim organizacijam, ladjarskim podjetjem in šestim ladjam, ki po navedbah State Departmenta podpirajo »skorumpiran in nezakonit Madurov režim«. Sankcije vključujejo lažji zaseg plovil in prepovedane transakcije.

Švicarski glasbenik Nemo, zmagovalec Evrovizije 2024, je protestno vrnil zmagovalno trofejo zaradi udeležbe Izraela na prihodnjem tekmovanju na Dunaju. Nemo je dejal, da meni, da trofeja nima več mesta na njegovi polici.

Vodja venezuelske opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado se je po enajstih mesecih skrivanja prvič pojavila v javnosti. Iz balkona hotela v Oslu je pozdravila svoje podpornike. Napovedana je tiskovna konferenca.

Ameriška obalna straža je ob obali Venezuele zasegla tanker z nafto, ki je bil pod sankcijami. Viri so za Reuters potrdili, da ta poteza pomeni resno zaostrovanje odnosov med ZDA in Venezuelo v Karibskem morju, kjer ZDA pod pretvezo boja proti narkokartelom izvaja nadzor.

Kljub napovedanemu posredovanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Tajska in Kambodža nadaljujeta z obmejnimi napadi. Konflikt, ki traja od nedelje, je zahteval že najmanj 19 življenj, zaradi spopadov pa je bilo evakuiranih več kot pol milijona ljudi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je predlagal, da bi Evropska unija vse države Zahodnega Balkana sprejela kot članice hkrati. To idejo bo Vučić predstavil v Bruslju. Srbija na evropski poti ni napredovala, medtem ko sta Albanija in Črna gora pospešili približevanje EU.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med vodenjem zasedanja Varnostnega sveta ZN o Afganistanu opozorila, da človekove pravice še niso univerzalne, 80 let po sprejetju splošne deklaracije. Pozvala je mednarodno skupnost, da ne pusti na cedilu žensk v Afganistanu, ki doživljajo zatiranje.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je predlagala, da bi morali tuji turisti ob vstopu v ZDA razkriti svoje aktivnosti na družbenih omrežjih v zadnjih petih letih in številne druge podatke.

Islandija je postala peta država, ki se je pridružila bojkotu tekmovanja za pesem Evrovizije 2026, potem ko je bila potrjena udeležba Izraela. Islandska javna televizija RUV je sporočila, da prihodnje leto ne bodo sodelovali na tekmovanju, enako pa so storile tudi Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska.

Papež Leon XIV. je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izpostavil ključno vlogo enotne Evrope pri pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Prav tako je poudaril nujnost zavezništva med Evropo in Združenimi državami Amerike.

Maria Corina Machado se ni udeležila podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica ne bo prisotna, nagrado pa bo v njenem imenu prevzel nekdo drug. Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal, da bi jo v primeru odhoda na Norveško obravnavali kot ubežnico.

Donald Trump je v intervjuju za Politico Evropo označil za "razpadajočo" skupino, ki jo vodijo šibki voditelji. Na njegove izjave se je odzval portugalski premier Costa, ki je poudaril, da morajo ZDA spoštovati demokratične odločitve evropskih državljanov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Evropsko unijo, da si ustvarja iluzije o premagovanju Rusije in da ovira pogovore z Združenimi državami Amerike o mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da Rusija ne želi konflikta z Evropo, vendar bo odgovorila na krajo ruskega premoženja. Lavrov je tudi dejal, da Rusija ne bo pristala na namestitev evropskih vojakov v Ukrajini.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati. Pozvala je Rusijo, naj sprejme brezpogojno premirje, s katerim se je Ukrajina po njenih besedah strinjala že pred meseci. Zasedanje so sklicale evropske članice Varnostnega sveta ZN in Južna Koreja.

Hrvaška poslanka je opozorila, da vse več prebivalcev severozahodne Istre prejema račune za nujno zdravljenje v Splošni bolnišnici Izola, zaradi česar Hrvaška zahteva pojasnila.

Slovenija je ostro obsodila izraelski vdor na sedež Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer so izraelske oblasti zasegle premoženje in odstranile zastavo ZN. Medtem je načelnik izraelskega generalštaba izjavil, da je rumena črta, ki deli Gazo v skladu s Trumpovim mirovnim načrtom, nova meja za Izrael.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral Evropo, ker naj bi šla v napačno smer. Trump ni pojasnil, kaj natančno je imel v mislih, a je dejal, da je to zelo slabo za ljudi.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku v New Yorku izrazila upanje Slovenije, da bodo ZDA ostale dober zaveznik in partner Evropi. Izjava je bila podana v pogovoru s slovenskimi dopisniki ob robu obravnave nove strategije nacionalne varnosti ZDA.

Ukrajina je ZDA predstavila posodobljen mirovni načrt, ki je bil skrajšan na 20 točk. Zelenski je poudaril, da ne bo predaje ozemlja in izpostavil nadzor nad vzhodnim Donbasom in jedrsko elektrarno v Zaporožju kot najbolj občutljive teme.

Spopadi med Tajsko in Kambodžo so se razširili ob meji, pri čemer so poročali o novih žrtvah. Kambodža je poročala o dveh ubitih civilistih, medtem ko je Tajska sporočila, da sta bila ubita dva njihova vojaka. Tajska vojska je ponoči nadaljevala z obstreljevanjem ciljev v Kambodži, pri čemer sta bila ubita še dva civilista, je sporočilo kamboško obrambno ministrstvo.

Tanja Fajon je v New Yorku izjavila, da ne bo kandidirala za generalno sekretarko Združenih narodov. V okviru slovenskega predsedovanja bo vodila tri zasedanja Varnostnega sveta ZN.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je v Londonu sestal z evropskimi voditelji, da bi pridobil podporo in usmeritve glede mirovnih pogajanj. To se je zgodilo po tem, ko je ameriški predsednik Trump izjavil, da Zelenski ni prebral ameriškega mirovnega predloga in da ZDA izvajajo čedalje večji pritisk na Ukrajino, da bi ga sprejela. Trumpov sin je s svojo izjavo šokiral, Merz pa je bil skeptičen.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ponovno zavrnil novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki kritizira evropsko politiko, in poudaril, da se ZDA ne smejo vmešavati v evropske notranje zadeve. Analitiki menijo, da nova strategija nakazuje umik ZDA iz transatlantskih odnosov in poziva Evropo, da se zanese sama nase. Nekateri celo trdijo, da ZDA sedaj Zahodno Evropo vidijo kot glavnega sovražnika.

Sirski predsednik Ahmed al Šara je ob prvi obletnici padca režima Bašarja al Asada pozval k enotnemu prizadevanju za obnovo Sirije. Evropska unija in Združeni narodi so ob obletnici izrazili podporo tranziciji in poudarili priložnost za izgradnjo vključujoče in stabilne države.

Visoki predstavniki ZDA, Izraela in Katarja so se v New Yorku sestali na tristranskem srečanju, kjer so razpravljali o izvajanju mirovnega sporazuma na območju Gaze, poroča ameriški medij Axios.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da pričakuje skorajšnji prehod v drugo fazo premirja v Gazi, ki bo vključevala razorožitev Hamasa in demilitarizacijo območja. Napovedal je tudi srečanje z Donaldom Trumpom konec meseca.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je sporočilo, da je pripravljeno predati orožje palestinskim oblastem v Gazi, če se konča izraelska okupacija. Nemški kancler Friedrich Merz je med obiskom v Izraelu kljub mednarodnim opozorilom o genocidu zagotovil nadaljnjo podporo Nemčije Izraelu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Londonu sestal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Kot je sporočil Macron, so ocenjevali pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, ki jih vodijo ZDA.

Katar in Egipt sta na forumu v Dohi pozvala k nujnemu umiku izraelskih sil iz Gaze ter k namestitvi mednarodnih stabilizacijskih sil. Kot posrednika v sporazumu o prekinitvi ognja poudarjata, da je to ključni korak za uresničitev sporazuma.

Predsednik nemške nogometne zveze Bernd Neuendorf je zagovarjal podelitev Fifine nagrade za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, rekoč, da si jo je zaslužil zaradi posredovanja pri dogovoru o premirju na Bližnjem vzhodu. Podelitev nagrade je sprožila različne odzive.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je na forumu v Dohi poudarila, da so Združene države Amerike še vedno največja zaveznica Evrope. Njene besede so odgovor na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki je kritična do Evrope.

Delegaciji ZDA in Ukrajine sta v Miamiju zaključili drugi dan pogajanj o mirovnem sporazumu in se dogovorili, da bodo pogovore nadaljevali tudi danes. Ameriški State Department je to sporočil v petek zvečer.

Evropske države si prizadevajo najti način za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, vendar časa zmanjkuje. Nemški kancler želi tveganje za morebitne ruske povračilne ukrepe prenesti na vse države Evropske unije.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med obiskom v Londonu poudaril, da bodo Evropejci močni le, če bodo na novo opredelili svojo vlogo in razvili novo samozavest.

Francija in Kitajska sta med državniškim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona sklenili dogovor o sodelovanju pri zaščiti velikih pand. V okviru t. i. diplomacije pand bo Francija leta 2027 prejela dve pandi.

RTV Slovenija se zaradi sodelovanja Izraela na letošnji Evroviziji na Dunaju ne bo udeležila te prireditve, niti ne bo prenašala dogodka. Predsednica uprave RTV Slovenija, Natalija Gorščak, je spomnila, da je EBU po ruski agresiji na Ukrajino prepovedala sodelovanje ruskemu predstavniku, medtem ko si v primeru Izraela tega ne upa storiti. Gorščak je izpostavila, da Slovenija s tem dejanjem izraža solidarnost z 20.000 umrlimi otroki v Gazi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom na Kitajskem pozval k povečanju pritiska na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. V Moskvi pa so se posmehljivo odzvali na izjave nemškega kanclerja Friedricha Merza o nezaupanju do ameriških pogajalcev glede končanja vojne v Ukrajini, češ da ZDA in Rusija sklepata dogovore mimo Ukrajine in Evropejcev.

Nekdanja prva dama ZDA, Melania Trump, je objavila, da se je sedem ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno odpeljani v Rusijo, vrnilo v Ukrajino. Vrnitev je sledila resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov.

Slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar je v Damasku v imenu mednarodne skupnosti zagotovil podporo Siriji pri izgradnji boljše prihodnosti za vse njene državljane. Delegacija Varnostnega sveta ZN je Sirijo obiskala v okviru slovenskega predsedovanja temu organu.