Skupina štirinajstih držav, med njimi Francija in Velika Britanija, je obsodila odločitev Izraela o vzpostavitvi 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelski varnostni kabinet je konec tedna odobril to potezo.

Kambodža in Tajska sta začeli štiridnevna pogajanja, namenjena končanju obmejnih spopadov, ki so v zadnjih dveh tednih povzročili žrtve.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim osebam, ker naj bi pritiskali na ameriška tehnološka podjetja in jih silili v cenzuro na družbenih omrežjih. State Department je sporočil, da gre za ukrep proti poskusom prisiljevanja ameriških platform v cenzuro.

Papež Leon XIV. je pozval k enodnevnemu božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu. Izrazil je obžalovanje, ker je Rusija že zavrnila to možnost. Papež bo daroval polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN Združene države Amerike obtožil "kavbojskega" pristopa do Venezuele. Nebenzja je blokado venezuelske obale označil za dejanje agresije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli.

Libijski premier Abdul Hamid Dbeibeh je potrdil, da je načelnik generalštaba libijske vojske, general Mohammed Ali Ahmed al-Haddad, umrl v strmoglavljenju letala v Turčiji.

Jemenska vlada in hutijevski uporniki so po večdnevnih pogovorih v Omanu dosegli dogovor o izmenjavi 2900 ujetnikov. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval hutijevce k izpustitvi osebja Združenih narodov, ki ga zadržujejo.

Slovenija je izrazila solidarnost z Dansko in Grenlandijo ter poudarila pomen suverenosti in ozemeljske celovitosti kot temeljnih načel mednarodnega prava, v odziv na izjave ameriškega predsednika Trumpa o morebitnem nakupu Grenlandije.

Tajska in Kambodža bosta v sredo začeli pogovore o končanju konflikta, ki je v začetku meseca zahteval več kot 40 življenj. Tajski zunanji minister Sihasak Phuangketkeow je priznal, da je bil prejšnji dogovor o prekinitvi ognja, pri katerem so posredovale ZDA, prehitro sklenjen.

Ameriški predsednik Donald Trump je venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru svetoval, naj odstopi, in mu zagrozil s posledicami, če bo "delal pogumnega". Trump je dejal, da bo ravnanje ZDA odvisno od Madura samega, in dodal, da bodo ZDA zadržale tankerje, zasežene ob venezuelski obali. Maduro je Trumpu odgovoril, naj se osredotoči na reševanje problemov v ZDA, namesto da grozi Venezueli.

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodil napade na civiliste, humanitarne delavce in mirovne sile v Sudanu in Južnem Sudanu. Zahteval je kaznovanje odgovornih za nasilje in prekinitev podpore sprtima stranema iz tujine, poudaril pa je tudi, da nasilje nad otroki nima opravičila.

Seja komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi morali obravnavati sume korupcije v Mestni občini Ljubljana, ni bila sklepčna. Po besedah Vrtovca so poslanske skupine koalicije bojkotirale sejo o boju proti korupciji.

Izraelska vojska je kljub dogovoru o prekinitvi ognja izvedla nove napade na Libanon, pri čemer so umrle tri osebe. Izrael je pojasnil, da je ciljal pripadnike šiitskega gibanja Hezbolah blizu Sidona.

Po pogovorih na Floridi med odposlancem ameriškega predsednika Trumpa, Stevom Witkoffom, in odposlancem ruskega predsednika Putina, Kirilom Dmitrijevim, je Witkoff izjavil, da Rusija ostaja zavezana doseganju miru v Ukrajini. Kljub temu pa Rusija meni, da so evropske in ukrajinske spremembe ameriškega predloga načrta nekonstruktivne.

Evropska unija razpravlja o oblikovanju novega skupnega dolga v višini do 90 milijard evrov za dolgoročno podporo Ukrajini, vključno z obnovo države. Poleg tega je Evropska komisija Ukrajini že izplačala 2,3 milijarde evrov kot del instrumenta za stabilizacijo proračuna, delovanje javne uprave ter izvajanje reform na poti v EU.

Premier Robert Golob je ocenil, da odločitev vrha EU, da se posojilo Ukrajini ne financira z zamrznjenim ruskim premoženjem, ohranja pogajanja o miru bolj odprta. Izrazil je zadovoljstvo, da dogovor ne zahteva poroštev držav članic.

Amnesty International Slovenije opozarja, da vlada Roberta Goloba ni uresničila prepovedi uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselij na Zahodnem bregu, kar je sprožilo kritike Palestincev in mednarodne skupnosti.

Združene države so v mednarodnih vodah ob obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, kar je že drugi takšen incident v tem mesecu. Ameriška obalna straža je zadržala venezuelski tanker, v Caracasu pa so to označili za krajo in ugrabitev. Administracija Donalda Trumpa s tem stopnjuje pritisk na Venezuelo in uveljavlja blokado izvoza energentov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Beogradu gostil slovaškega predsednika Petra Pellegrinija, s katerim se je pogovarjal o sodelovanju med državama na področju obrambne in vojaške industrije ter jedrske energije. Vučić je izrazil zanimanje za slovaške izkušnje z jedrskimi elektrarnami in napovedal gradnjo jedrske elektrarne v Srbiji. Govorila sta tudi o približevanju Srbije Evropski uniji.

Izraelski varnostni kabinet je odobril vzpostavitev 19 novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Skrajno desni minister za finance, Bezalel Smotrič, je dejal, da je to ukrep za preprečitev ustanovitve palestinske države. V zadnjih treh letih je Izrael odobril že 69 judovskih naselij na Zahodnem bregu.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ob otvoritvi vrha Mercosur opozoril, da bi morebitno vojaško posredovanje ZDA v Venezueli povzročilo humanitarno katastrofo. Izrazil je zaskrbljenost, ker južnoameriško celino ponovno preganja vojaška prisotnost tuje sile.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da o organizaciji volitev v Ukrajini ne bo odločal ruski predsednik Vladimir Putin. Zelenski je s tem odgovoril na Putinov poziv Kijevu k izvedbi volitev, pri čemer je izključil možnost glasovanja na ozemljih, ki jih zaseda Rusija.

Neznanci so v noči s četrtka na petek z rdečo barvo polili vhod poljskega konzulata v bruseljski četrti Etterbeek.

Iranske oblasti so usmrtile moškega, ki je bil obtožen vohunjenja za Izrael, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Evropska unija bo Ukrajini v obdobju 2026-27 namenila 90 milijard evrov pomoči v obliki posojila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je EU zahvalil za finančno podporo, ki po njegovem krepi odpornost Ukrajine.

Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je s predstavniki Egipta, Turčije in Katarja na Floridi pogovarjal o naslednji fazi mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo.

Rusija je Združene države pozvala, naj se v zaostrenih odnosih z Venezuelo izognejo »usodni napaki«. Moskva je pozvala k zadržanosti in izrazila podporo oblasti v Caracasu, s katerimi je v stalnem stiku.

Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh EU v Bruslju poudaril, da bo moral državni zbor odobriti slovensko poroštvo za evropsko posojilo Ukrajini. To posojilo naj bi se financiralo z zamrznjenim ruskim premoženjem. Golob ocenjuje, da je malo verjetno, da bo državni zbor o tem odločal še v tem mandatu.

Voditelji držav članic Evropske unije so se dogovorili, da bodo poskušali doseči soglasje glede uporabe zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za novo posojilo Ukrajini. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje odločitev o uporabi tega premoženja za financiranje pomoči EU do konca leta. Povedal je tudi, da Ukrajina zdaj sama proizvede več kot 50 odstotkov orožja, ki ga uporablja, vključno z arzenalom orožja dolgega dosega.

Združeno kraljestvo se bo leta 2027 vrnilo v program EU za izmenjavo študentov Erasmus+, iz katerega je izstopilo po brexitu pred skoraj petimi leti. Britanska vlada bo v študijskem letu 2027/28 prispevala 570 milijonov funtov (648 milijonov evrov). Študenti iz Velike Britanije bodo lahko ponovno študirali na evropskih univerzah brez dodatnih šolnin, britanske univerze pa bodo pod enakimi pogoji sprejemale študente iz držav EU.

Friedrich Merz je v nemškem parlamentu pozval Evropsko unijo, naj dokonča načrt za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, s čimer bi povečali pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poziv je bil izrečen pred vrhom EU.

Venezuela je preko svojega zunanjega ministra Yvana Gila pozvala Varnostni svet ZN, naj obsodi ZDA zaradi zaplembe venezuelskega naftnega tankerja. V pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN je Gil zahteval, da ZN javno obsodi piratstvo ZDA in zahteva od Washingtona, da nemudoma izpusti posadko in vrne ukradeno nafto.

Nemški kancler Friedrich Merz je v bundestagu pozval Evropsko unijo, naj dokonča načrt za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, s čimer bi povečali pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Odprto ostaja tudi vprašanje morebitnega sodelovanja nemških vojakov v mednarodnih silah v Ukrajini.

Evropski poslanci so z veliko večino (500 glasov za, 120 proti) potrdili dogovor z Svetom EU o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v Evropsko unijo. Prepoved bo začela veljati jeseni 2027, za kratkoročne pogodbe pa že prej, in sicer konec aprila oziroma sredi junija prihodnjega leta. Dogovor mora zdaj potrditi še Svet EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v razpravi z evroposlanci poudarila, da se mora Evropa osredotočiti na lastno strategijo in interese, zlasti ob upoštevanju ameriške strategije nacionalne varnosti. Pozvala je tudi voditelje EU k odločitvi o financiranju podpore Ukrajini pred prihajajočim vrhom EU.

Donald Trump je ukazal blokado vseh sankcioniranih tankerjev v Venezueli, s čimer nadaljuje pritisk na Nicolasa Madura. Trump je dejal, da mora Venezuela vrniti vso nafto, ki jo je "ukradla". Obenem je zatrdil, da je okoli Venezuele zbrana največja vojska v zgodovini Južne Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je razširil prepoved vstopa v ZDA, ki zdaj velja za državljane Sirije, Malija, Burkine Faso, Nigra, Sierra Leoneja, Južnega Sudana, Laosa in Palestince. Poleg popolne prepovedi je za nekatere države uvedena tudi delna prepoved vstopa.

Madžarska je podpisala petletni sporazum o dobavi plina z ameriškim podjetjem Chevron, vendar bo država še naprej močno odvisna od ruskih energetskih virov. Kljub temu, da je Madžarska najtesnejša partnerica Rusije v Evropski uniji, jo ZDA niso vključile v sankcije zaradi nakupa nafte in plina od Rusije.

V novih izraelskih napadih na cilje v Libanonu sta bili ubiti dve osebi, sporoča libanonsko ministrstvo za zdravje. Izrael, ki skoraj vsakodnevno izvaja napade, trdi, da je ciljal pripadnike šiitskega gibanja Hezbolah.

Ameriški State Department je kolumbijsko kriminalno tolpo Clan del Golfo (Zalivski klan) razglasil za mednarodno teroristično organizacijo, kar naj bi omogočalo vojaške ukrepe proti njej.

Palestinski predstavnik v ZN, Rijad Mansour, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pohvalil Slovenijo za njen pogum in odločnost med njenim dvoletnim mandatom. Poudaril je, da Palestinci tega ne bodo pozabili. Zahvalil se je tudi drugim nestalnim članicam in pozdravil mirovna prizadevanja ZDA.

Jared Kushner, zet nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, je opustil načrte za sporno gradnjo Trumpovega hotela v Beogradu, ki bi stal na mestu nekdanjega ministrstva za obrambo in generalštaba, ki ga je leta 1999 bombardirala zveza Nato.

Svet EU je razširil sankcije proti Rusiji in Belorusiji zaradi ruskih hibridnih groženj, sankcioniranih je bilo dodatnih 12 oseb in dva subjekta, ter zaradi podpore ruski floti v senci še dodatnih devet. Ruska centralna banka pa je vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji in zahteva 195 milijard evrov odškodnine zaradi zamrznjenega premoženja.

Izraelska vojska naj bi ta teden v begunskem taborišču Nur Šams na severu zasedenega Zahodnega brega porušila 25 stanovanjskih stavb. Po navedbah lokalnih oblasti naj bi poteza prizadela približno sto begunskih družin. O načrtih je guvernerja regije Tulkarem Abdalaha Kamila obvestil Cogat, organ izraelskega ministrstva za obrambo, ki nadzira civilne dejavnosti na palestinskih ozemljih.

Svet Evropske unije je podaljšal omejevalne ukrepe proti Venezueli do 10. januarja 2027. Sankcije, ki vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU, trenutno veljajo za 69 posameznikov zaradi dejanj, ki spodkopavajo demokracijo v državi.

Slovenija podpira iskanje pravno vzdržne rešitve za financiranje pomoči Ukrajini z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila naklonjenost prehodnim posojilom, za katere bi jamčila Evropska unija.

Na Češkem je prisegla nova vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric, kar odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi države glede odnosov z Evropsko unijo in podpore Ukrajini.

Belorusija je izpustila 123 političnih zapornikov, vključno z Marijo Kolesnikovo, Viktorjem Babariko in Alešem Bjaljackim. Do izpustitve je prišlo po srečanju ameriškega odposlanca Johna Coala s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in dogovoru z ZDA o umiku sankcij na beloruski kalij. Nova24TV poroča o 'novem uspehu Trumpove administracije'.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, se je odpravil v Nemčijo, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Namen srečanja je pogovor o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in pozval Ukrajino k izvedbi demokratičnih volitev.

Generalna skupščina Združenih narodov je potrdila resolucijo, ki pozdravlja svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o obveznostih Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. Resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, je sprejelo 139 držav, 12 jih je bilo proti, 19 pa se je vzdržalo. Od Izraela zahteva takojšnje ukrepanje.