V Ljubljani so udeleženci protestnega shoda, ki ga je pred Moderno galerijo organiziralo študentsko društvo Iskra, izrazili solidarnost z Venezuelo in njenim ljudstvom. Protestniki so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Do shoda je prišlo po poročilih, da so ameriške sile minulo soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Organizatorji shoda so dogajanje označili za imperialistični napad trenutne administracije Združenih držav Amerike. Po mnenju društva Iskra je bila vojaška operacija, ki je vključevala bombardiranje in ugrabitev najvišjih državnih predstavnikov, izvedena pod pretvezo demokracije. Zbrani so zahtevali takojšnje ukrepanje proti ZDA in poudarili svoje nasprotovanje zunanji politiki Washingtona. Udeleženci so s transparenti in govori opozarjali na po njihovem mnenju sporno vlogo mednarodne skupnosti in zahtevali uvedbo sankcij proti Združenim državam Amerike. Dogodek se je zaključil z mirnim pozivom k spoštovanju suverenosti Venezuele in obsodbo vsakršnega vojaškega posredovanja v regiji.

Ruska federacija je uradno opozorila, da bo kakršno koli prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Moskovsko vodstvo je to stališče zavzelo po nedavnem dogovoru zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih za Kijev, pri čemer je Rusija Ukrajino in njene podpornike označila za "vojno os". Kremelj poudarja, da tuji kontingenti ne bodo uživali nobene posebne zaščite, temveč bodo neposredno vključeni v seznam ciljev ruskih oboroženih sil. Medtem ko se ruska ofenziva približuje četrtemu letu trajanja, se razmere na terenu za civilno prebivalstvo močno slabšajo. V Dnipropetrovski oblasti je zaradi sistematičnega ruskega uničevanja energetske infrastrukture več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja v zimskih razmerah. Rusija s stopnjevanjem retorike in napadov očitno skuša odvrniti članice zveze Nato in Evropske unije od neposrednega vojaškega angažmaja. Napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhove, saj ruska stran vsako obliko neposredne tuje vojaške pomoči interpretira kot vstop v odprt spopad. Zahodne države so se sicer zavezale k dolgoročni podpori Ukrajini, vendar ostajajo previdne glede dejanske namestitve svojih enot na bojiščih, da bi preprečile neposreden spopad med jedrskimi velesilami.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je odločno podprla nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Machadova je operacijo označila za zgodovinski mejnik pri zaščiti človekovega dostojanstva in svobode, hkrati pa je pozvala, naj oblast v državi prevzame Edmundo González Urrutia, ki ga opozicija šteje za legitimnega zmagovalca zadnjih volitev. Nobelova nagrajenka za mir je presenetila z izjavo, da si želi svojo prestižno nagrado deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trumpu se namerava osebno zahvaliti za odločno ukrepanje njegove administracije, ki je privedlo do strmoglavljenja Madurovega režima. Kljub predhodnim zadržkom, ki jih je Trump izrazil glede njenih voditeljskih sposobnosti, Machadova ostaja trdna zagovornica ameriške vloge v regiji in je napovedala svojo skorajšnjo vrnitev v domovino, kjer namerava sodelovati pri politični tranziciji.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

V ameriškem zračnem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v soboto, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med smrtnimi žrtvami so tudi civilisti, vključno z 80-letno žensko, kar sproža številna vprašanja o naravi in ciljih operacije. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi potrdil izvedbo napada, vendar je ob tem poudaril, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev med vojaškim osebjem. Operacija, ki jo uradni Washington opisuje kot usmerjeno akcijo, je povzročila precejšnje razburjenje v mednarodni javnosti zaradi visokega števila civilnih žrtev. Venezuelske oblasti in lokalni viri poročajo o uničenju na območjih, kjer so se nahajali civilisti, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija za zdaj ni podala podrobnejših pojasnil o specifičnih vojaških ciljih, ki naj bi bili predmet napada.

Severna Koreja je v noči na nedeljo izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi letošnji preizkus orožja te države. Po navedbah južnokorejske vojske, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, so izstrelitve sovpadale z obiskom južnokorejskega predsednika na Kitajskem. Dejanje Pjongjanga se je zgodilo v času povečanih globalnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike z vojaško operacijo odstranile predsednika Venezuele. Izstrelitev raket se časovno umešča v obdobje po vrnitvi ameriških protiraketnih sistemov Patriot v Južno Korejo. Raketne baterije, ki so bile pred tem začasno nameščene na Bližnjem vzhodu, so znova zavzele položaje na polotoku konec lanskega leta. Ponovna krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva med Seulom in Washingtonom bi lahko vplivala na stopnjevanje provokacij s strani severnokorejskega režima, ki tovrstne premike pogosto interpretira kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Razkrito je bilo, da so ameriški vohuni mesece spremljali vsak Madurov korak pred aretacijo v Caracasu.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil v tajni nočni operaciji, je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poudaril je, da gre za osupljivo vojaško akcijo, ki je neponovljiva od druge svetovne vojne. Trump je objavil fotografijo Madura na ameriški vojaški ladji. Venezuelci tako doma kot po svetu so začeli praznovati padec diktatorja in se zahvaljujejo ZDA. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da ZDA s tem želijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko hude posledice za Evropo.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za spektakularen napad, ki po svojem obsegu in izvedbi nima primerjave v obdobju po drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo in upravljale z državo, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varen in premišljen prenos oblasti na nove civilne organe. Operacija je vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki jih je Washington stopnjeval proti Madurovemu režimu. Trump je razkril, da je zunanji minister Marco Rubio že v stiku s podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez, ki naj bi izrazila pripravljenost na sodelovanje. Hkrati je ameriški predsednik izključil možnost, da bi državo v prehodnem obdobju vodila opozicijska voditeljica María Corina Machado, saj meni, da v domovini ne uživa zadostnega ugleda za vodenje države. Napovedana ameriška uprava v Venezueli naj bi preprečila, da bi se na oblast zavihtel voditelj s podobnimi avtokratskimi nagnjenji, kot jih je kazal Maduro.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, med katerim so ugrabile in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v uradni izjavi poudaril, da so ameriške enote po uspešno izvedeni operaciji prevzele nadzor nad Madurom, ki se trenutno nahaja v ameriškem priporu zunaj meja svoje domovine. Napad predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden vojaški poseg v suverenost južnoameriške države. Operacija se je zgodila po obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem so ZDA venezuelski vrh obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in podpiranje narkokartelov. Predsednik Trump je za prihodnje ure že napovedal podrobnejšo novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnil nadaljnje korake Washingtona in usodo venezuelskega političnega vodstva. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih, ki bo močno vplival na stabilnost trga z nafto, kjer Venezuela zaseda ključno mesto zaradi svojih obsežnih rezerv.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so vznemirili prebivalce okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času zaostrenih odnosov med državama, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal možnost vojaškega posredovanja v Venezueli. Napetosti so se stopnjevale po sprožitvi obsežne ameriške pomorske operacije v karibskem morju, ki je bila uradno usmerjena proti mednarodnim tihotapcem mamil. Ameriška administracija je pred dogodki jasno opozorila venezuelsko vodstvo, da ne izključuje kopenske invazije, če se dejavnosti, ki jih Washington označuje za kriminalne, ne bodo prenehale. Čeprav podrobnosti o naravi eksplozij in izvoru letal še niso uradno potrjene s strani neodvisnih opazovalcev, očividci poročajo o znatnem nemiru v prestolnici. Gre za neposredno stopnjevanje pritiska na režim v Caracasu, ki se že dalj časa spopada z mednarodno izolacijo in gospodarsko krizo.

V venezuelski prestolnici Caracas je v zgodnjih jutranjih urah odjeknilo več eksplozij, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpade električne energije v več delih mesta. Po poročanju lokalnih virov so prestolnico v nizkem letu preletavala neidentificirana letala, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem vojaškem posredovanju ali notranjem uporu. Vzrok za eksplozije in izvor letal uradno še nista potrjena, prav tako ni informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Združene države Amerike se na dogajanje v Venezueli še niso uradno odzvale, čeprav nekateri analitiki namigujejo na možnost zunanjega vmešavanja. Razmere v državi ostajajo napete, saj se Venezuela že dlje časa spopada s politično nestabilnostjo in gospodarsko krizo. Lokalni organi pregona in vojska so na območjih eksplozij poostrili varnostne ukrepe, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzpostaviti oskrbo z elektriko v prizadetih četrtih.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pridobilo navigacijske podatke z ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so dokaze o domnevnem poskusu napada že posredovali Združenim državam Amerike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile načrtovale natančen udar na državno rezidenco, vendar so ruske obrambne sile grožnjo pravočasno nevtralizirale. Uradni Kijev je obtožbe o vpletenosti v domnevni napad na Putinovo rezidenco odločno zavrnil. Ukrajinski predstavniki poudarjajo, da gre za rusko propagando in poskus opravičevanja nadaljnje agresije. Ameriške obveščevalne službe so prav tako izrazile resne dvome o verodostojnosti ruskih navedb, nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za operacijo pod tujo zastavo, ki jo je uprizoril Kremelj sam, da bi okrepil domačo podporo vojni in upravičil stopnjevanje napadov na ukrajinsko infrastrukturo.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike "kjer koli in kadar koli". Njegova ponudba za dialog vključuje ključna vprašanja, kot so tihotapljenje mamil, energetski viri z nafto na čelu ter migracijska vprašanja. Do te poteze prihaja v času, ko Washington stopnjuje pritisk na oblasti v Caracasu, kar je povzročilo dodatne napetosti v regiji. Madurova retorika se je v primerjavi s preteklimi meseci nekoliko omehčala, saj zdaj namesto zgolj opozarjanja na vojaške spopade ponuja diplomatsko pot. Kljub temu ostaja vprašanje, kako se bo na ponudbo odzvala administracija pod vodstvom Donalda Trumpa, ki je v preteklosti že napovedala odločnejše ukrepe proti venezuelskemu režimu. Venezuelska stran poudarja, da si želi stabilizacije, hkrati pa opozarja na obrambne zmogljivosti države v primeru zunanjega posredovanja.

Papež Leon XIV. je med današnjo mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, ki je bila posvečena svetovnemu dnevu miru, pozval k aktivnemu prizadevanju za svetovno stabilnost preko razumevanja in odpuščanja. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da miru ni mogoče doseči z nasiljem, zatiranjem ali obsojanjem drugih, temveč le z neutrudnim prizadevanjem za sprejemanje vseh ljudi brez preračunavanja ali strahu. Po papeževih besedah rešitev za trenutne globalne napetosti ne leži v agresivnih dejanjih, ampak v duhovni in družbeni preobrazbi, ki temelji na osvobajanju od predsodkov. Vernike in svetovne voditelje je spodbudil, naj izberejo pot dialoga in empatije, saj je to edini način za dolgoročno preživetje človeštva v mirnem sožitju. Njegov poziv prihaja v času, ko se mednarodna skupnost sooča s številnimi krizami, kjer se nasilje pogosto uporablja kot primarno politično orodje.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju ameriških medijev podala oceno, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni namerno ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do te ugotovitve so prišli po analizi incidenta, v katerem je Rusija obtožila Kijev poskusa napada na državno rezidenco v regiji Novgorod. Ameriški uradniki za nacionalno varnost so s tem podprli uradna stališča Ukrajine in Evropske unije, ki sta moskovske obtožbe že pred tem odločno zavrnili. Ruska stran pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je vztrajala pri trditvah o obsežnem napadu z 91 droni, kar pa so neodvisni strokovnjaki označili za neprepričljivo. Kljub ruskim navedbam o uničenju vseh letalnikov, Kremelj ni predložil verodostojnih dokazov, ki bi potrjevali, da je bil cilj napada osebno ruski predsednik. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države pozvale k dialogu, druge pa incident označile za provokacijo.

Slovenija je z današnjim dnem uradno začela triletni mandat kot članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), ki bo trajal do konca leta 2028. Gre za osrednji organ Združenih narodov, ki je zadolžen za promocijo in varstvo človekovih pravic po vsem svetu. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob tej priložnosti poudarili, da si bo država v tem obdobju prizadevala za napredek na svojih tradicionalnih prednostnih področjih. Slovenska diplomacija se bo v času članstva osredotočila predvsem na zagotavljanje enakosti spolov ter krepitev pravic žensk in deklic. Poleg tega bo Ljubljana aktivno obravnavala vprašanja pravic otrok, starejših oseb in manjšin. Pomemben del slovenskega programa predstavljata tudi povezava med človekovimi pravicami in varstvom okolja ter pomen izobraževanja na področju človekovih pravic. To je že tretjič, da je bila Slovenija izvoljena v ta pomemben organ, kar potrjuje ugled države v mednarodni skupnosti.

Kitajske vojaške ladje in plovila kitajske obalne straže so se danes začeli umikati iz voda, ki obkrožajo Tajvan, potem ko so od ponedeljka tam izvajali obsežne vojaške manevre. Kljub delnemu umiku plovil tajvanske oblasti opozarjajo, da vojaške vaje kitajske vojske uradno še niso končane. Dogajanje sledi večdnevnim povečanim napetostim v regiji, kjer je Peking z uporabo mornarice in letalstva simuliral blokado otoka. Operacija je vključevala več deset lovskih letal in mornariških plovil, ki so vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. Tajvanske oborožene sile so v tem času ohranjale visoko stopnjo pripravljenosti in spremljale premike kitajskih sil. Peking te vaje označuje kot odgovor na po njihovem mnenju provokativna dejanja tajvanskih voditeljev, medtem ko Taipei poudarja, da gre za neupravičen pritisk na suverenost otoka. Situacija v Tajvanski ožini ostaja negotova, saj Kitajska redno izvaja tovrstne dejavnosti kot sredstvo političnega in vojaškega pritiska.

Slovenija danes uradno zaključuje svoje dvoletno nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), ki se je začelo januarja lani. Ob tej priložnosti je premier Robert Golob izrazil visok hvaležnost slovenski diplomaciji in vsem vpletenim v projekt, pri čemer je poudaril, da je ponosen na dosežke države na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah je Slovenija v tem obdobju utrdila svoj ugled kot verodostojna in načelna članica mednarodne skupnosti. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob zaključku mandata izpostavili, da je Slovenija v preteklih dveh letih aktivno sodelovala pri obravnavi najzahtevnejših globalnih izzivov, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Uspešno delovanje v najpomembnejšem organu svetovne organizacije je po mnenju vlade dokaz, da lahko tudi manjše države pomembno prispevajo k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Mandat je zaznamovalo predvsem septembrsko predsedovanje, ki je bilo deležno številnih pohval s strani tujih partnerjev.

Portala Nova24TV in Demokracija sta v nedavnih objavah ostro kritizirala uredniško politiko časnika Delo, ki mu očitata pristranskost in delovanje v korist trenutne vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Povod za kritiko je Delovo poročanje o domnevnem povečanju zunanjepolitičnega ugleda Slovenije, kar kritiki označujejo za zavajanje javnosti. Avtorji prispevkov trdijo, da se Delo spreminja v vladno glasilo z namenom zaščite gospodarskih interesov svojega lastnika Stojana Petriča. Kritike se osredotočajo na domnevno 100-milijonsko pogodbo, ki naj bi jo podjetja v lasti Petriča sklenila z državo. Po mnenju opozicijskih medijev naj bi bila vsebina poročanja neposredno povezana s temi poslovnimi interesi, kar po njihovem mnenju krši standarde neodvisnega novinarstva. Poleg vprašanj o zunanji politiki kritiki izpostavljajo tudi predhodno poročanje časnika o gospodarski rasti, ki ga označujejo za nerealno glede na dejansko ekonomsko stanje v državi.

V Ljubljani so danes predstavili poslanico papeža Leona XIV. ob svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja. Pod naslovom Mir z vami se sveti oče v besedilu zavzema za uveljavitev koncepta razoroženega in razorožujočega miru, s čimer poudarja nujnost opustitve kopičenja orožja v korist svetovne stabilnosti. Papež v svojem zapisu izpostavlja, da resničnega in trajnega miru ni mogoče doseči s silo ali grožnjo, temveč ga je mogoče zgraditi izključno na temeljih medsebojnega zaupanja med narodi. Sporočilo prihaja v času povečanih globalnih napetosti, kjer papež poziva k preobratu v mednarodni diplomaciji. Njegov poziv k razorožitvi ni le simbolno dejanje, temveč neposredna kritika trenutnim geopolitičnim trendom, ki prednost dajejo vojaški moči. V svojem nagovoru vernike in svetovne voditelje spodbuja k aktivnemu prizadevanju za mir, ki temelji na etičnih načelih in dialogu, kar je ključno za prihodnost človeštva.

Kitajska vojska je v okolici Tajvana nadaljevala obsežne vojaške vaje, v okviru katerih je izstrelila več raket ter v neposredno bližino otoka napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil. Po navedbah tajvanskih oblasti so v zadnjih 24 urah v svojem zračnem in pomorskem prostoru zaznali 130 kitajskih vojaških letal, več kot 20 plovil in en balon. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti v regiji, saj Peking s temi manevri stopnjuje pritisk na samoupravni otok. Kitajske sile so v sklopu operacije simulirale blokado otoka, kar predstavlja neposredno nadaljevanje aktivnosti, ki so se začele pred nekaj dnevi. Tajvanske obrambne sile so zaradi povečane prisotnosti kitajske vojaške tehnike v stanju visoke pripravljenosti in pozorno spremljajo gibanje vseh enot. Dogajanje v Tajvanski ožini ostaja ena najbolj kritičnih točk v sodobnih mednarodnih odnosih, saj vključuje interese svetovnih velesil in vpliva na stabilnost pomorskih trgovskih poti.

Varnostni svet Združenih narodov je pod predsedstvom Slovenije sprejel predsedniško izjavo, s katero je obeležil 30. obletnico sklenitve Daytonskega mirovnega sporazuma. V dokumentu so države članice ponovno poudarile svojo neomajno podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine kot večetnične države. Pobuda Slovenije, ki trenutno predseduje temu najpomembnejšemu organu svetovne organizacije, je bila usmerjena v utrditev miru v regiji Zahodnega Balkana. Sprejetje izjave predstavlja diplomatski uspeh za slovensko zunanjo politiko, saj je uspela poenotiti članice Varnostnega sveta glede vprašanja, ki pogosto povzroča delitve. V besedilu so izpostavili pomen spoštovanja mirovnega sporazuma in nadaljnjega izvajanja reform, ki so ključne za prihodnost države. Slovenija je s tem dejanjem potrdila svojo aktivno vlogo in interes za stabilizacijo neposredne soseščine v okviru svojega mandata v Varnostnem svetu.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo, v kateri so napadle in uničile pristanišče v Venezueli, namenjeno natovarjanju prepovedanih drog. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, je bil cilj napada uničenje infrastrukture in plovil, ki naj bi jih venezuelski karteli uporabljali za prevoz mamil v Latinski Ameriki. Gre za pomembno zaostritev ameriške kampanje proti trgovini z drogami, saj gre po razpoložljivih informacijah za prvo kopensko operacijo ameriških sil na venezuelskem ozemlju v okviru te kampanje. Operacija sledi daljšemu obdobju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA stopnjevale pritisk na režim Nicolása Madura. Čeprav so ameriški uradniki v preteklosti zanikali neposredne načrte za kopenske posege, uničenje pristanišča potrjuje premik h konkretnim vojaškim akcijam na tleh. Trumpova administracija napad opravičuje kot nujen ukrep za zajezitev delovanja narkomrežij, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Tajske oblasti so danes uradno obtožile sosednjo Kambodžo kršitve sporazuma o prekinitvi ognja, ki sta ga državi sklenili v soboto po več tednih trajajočih oboroženih spopadov na obmejnem območju. Po navedbah Bangkoka je Kambodža nad tajsko ozemlje poslala več kot 250 brezpilotnih letalnikov, kar predstavlja resen incident v času, ko sta se strani na pogovorih na Kitajskem zavezali k utrditvi zaupanja in miru. Kljub nedavnemu dogovoru o takojšnji prekinitvi sovražnosti ostajajo razmere na meji napete. Obtožbe o kršitvah prihajajo le nekaj dni po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih, s katerimi so želeli končati tritedensko obdobje spopadov, ki so terjali žrtve in povzročili beg lokalnega prebivalstva. Tajsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da uporaba dronov neposredno spodkopava sobotni dogovor, medtem ko se kamboška stran na te specifične očitke še ni podrobneje odzvala. Incident dodatno otežuje mirovni proces, ki poteka pod mednarodnim nadzorom in ob posredovanju sosednjih držav.

ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi daljšega obdobja. Zelenski meni, da bi morali Ukrajinci o končni različici mirovnega načrta odločati na referendumu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar nista razkrila podrobnosti. Trump naj bi po pogovoru poklical Putina. Ursula von der Leyen je pozdravila znaten napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Po sklenitvi premirja med Tajsko in Kambodžo, ki je končalo smrtonosne spopade na obmejnem območju, sta zunanja ministra obeh držav prispela na Kitajsko. Tam potekajo mirovni pogovori. Predsednik ZDA Donald Trump je državama čestital za prekinitev ognja.

Evropska unija in številne druge države so kritizirale Izrael zaradi priznanja Somalilanda, pokrajine, ki je pred več kot 30 leti razglasila neodvisnost od Somalije. EU je pozvala k spoštovanju suverenosti Somalije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. O potezi Izraela bo v ponedeljek razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

Tajska in Kambodža sta podpisali sporazum o takojšnji prekinitvi ognja na obmejnem območju. Državi sta se zavezali, da bosta končali smrtonosne spopade, ki so v zadnjih tednih terjali več kot 40 smrtnih žrtev.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v intervjuju izjavil, da ZDA, Izrael in Evropa vodijo totalno vojno proti Iranu. Prepričan je, da tuje sile želijo Iran spraviti na kolena.

Izrael je kot prva država na svetu priznal Somaliland kot neodvisno državo. Premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael priznava suverenost te somalijske pokrajine, ki je neodvisnost razglasila leta 1991, a doslej ni prejela mednarodnega priznanja.

V Kremlju so potrdili, da so se ameriški in ruski predstavniki znova pogovarjali po telefonu o mirovnem načrtu za Ukrajino. Rusko stran je zastopal svetovalec predsednika Vladimirja Putina, Jurij Ušakov. Datum pogovora ni znan.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Napovedal je, da bi lahko do konca leta sprejeli pomembne odločitve.