V ruskem mestu Jekaterinburg je skupina neznancev brutalno napadla in pretepla novinarja medija Prekrasna Rusija, Evgenija Anisimova in Evgenija Russkiha. Po poročanju lokalnih virov se je incident zgodil na javnem mestu, kjer je množica nasilnežev fizično obračunala z dopisnikoma, ki sta bila v tistem času na dolžnosti. Okoliščine napada in motivi zanj za zdaj ostajajo nejasni, vendar so pričanja potrdila surovo naravo dogodka. Ruska policija je po incidentu sprožila uradno preiskavo o dejstvih brutalnega pretepa. Preiskovalci trenutno zbirajo dokaze in poskušajo identificirati napadalce, ki so s kraja dogodka pobegnili. Medijski kolegi žrtev so izrazili zaskrbljenost nad varnostjo novinarjev v regiji, saj gre za neposreden napad na predstavnike tiska med opravljanjem njihovega dela. Novinarja sta po napadu poiskala zdravniško pomoč, stopnja njunih poškodb pa javnosti še ni bila podrobneje razkrita. Primer je sprožil val odzivov v lokalni javnosti in med novinarskimi združenji, ki zahtevajo hitro ukrepanje organov pregona in zaščito svobode govora v Sverdlovski oblasti.

V Iranu so v več mestih po državi izbruhnili obsežni ulični protesti, ki jih je spodbudil poziv Reze Pahlavija k državljanskemu uporu. Kljub temu da so oblasti v poskusu zadušitve nemirov uvedle popolno blokado spletnih povezav na državni ravni, so se protestniki ponoči zbrali na ulicah. Videoposnetki, ki so se kljub omejitvam pojavili na spletu, prikazujejo množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Demonstracije so se razširile po celotnem ozemlju Irana, pri čemer so oblasti uporabile digitalno blokado kot orodje za preprečevanje organizacije in širjenja informacij med protestniki. Ta ukrep je ohromil komunikacije v državi, vendar ni uspel preprečiti ljudi, da bi se odzvali na poziv k akciji. Poročila kažejo na visoko stopnjo napetosti med varnostnimi silami in civilisti, ki se spopadajo z vse večjimi omejitvami človekovih pravic in svoboščin. Dogajanje v Iranu predstavlja nov val nestabilnosti v regiji, ki jo že dlje časa pretresajo notranji spori in gospodarske težave. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da je prekinitev spleta v Iranu postala standardna taktika teokratičnega vodstva za zatiranje opozicijskih glasov. Kljub tehnološki izolaciji ostaja gibanje aktivno, kar nakazuje na globoko ukoreninjeno nezadovoljstvo znotraj iranske družbe.

Iranske oblasti so v četrtek po poročilih nadzornikov omrežij skoraj v celoti prekinile dostop do medmrežja v Teheranu in drugih ključnih regijah, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi širijo in stopnjujejo. Po podatkih organizacij Cloudflare in NetBlocks je promet upadel skoraj na ničlo, kar strokovnjaki opisujejo kot potop države v digitalno temo. Ta ukrep sledi dvanajstim dnem neprekinjenih nemirov, ki so zajeli vse iranske province, oblasti pa s prekinitvami komunikacij skušajo omejiti organizacijo demonstracij in pretok informacij o spopadih z varnostnimi silami. Val protestov se je začel konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, vključno z visoko inflacijo, propadanjem nacionalne valute in naraščajočimi življenjskimi stroški. Demonstracije so se v zadnjem tednu močno zaostrile, saj so protestniki poleg gospodarskih zahtev začeli pozivati k zamenjavi režima in strmoglavljenju islamske vlade. Iranske oblasti so na dogajanje odgovorile z opozorili o ostrih ukrepih, za nemire pa so obtožile tuje akterje, medtem ko poročila s terena navajajo o smrtnih žrtvah v soočenjih med protestniki in policijo. Razmere ostajajo napete, saj ni jasno, ali so prebivalcem še na voljo alternativne poti za dostop do spleta, kot je satelitsko omrežje Starlink. Stopnjevanje nasilja in popolna informacijska blokada kažeta na poglabljanje krize v državi, kjer se prebivalstvo spopada z drastičnim upadom kupne moči in omejevanjem osnovnih človekovih pravic. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj informacijska zapora pogosto napoveduje še silovitejše posredovanje varnostnih organov proti civilistom.

Predsednik Gane John Dramani Mahama je odredil suspenz uslužbencev državne gasilske službe (GNFS), ki so bili vpleteni v fizični napad na novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Incident se je zgodil na tržnici Kasoa New Market, kjer je novinar medijske skupine Class Media Group (CMG) poročal o tamkajšnjem požaru. Odločitev predsednika o takojšnji interdikciji vpletenih uradnikov je naletela na široko odobravanje v medijskih krogih in civilni družbi. Ustanovitelj skupine Class Media Group, Alhaji Seidu Agongo, je v uradni izjavi pohvalil predsednikovo hitro odzivnost in poudaril pomen zaščite svobode tiska v državi. Po besedah Agonga takšna poteza vlade pošilja jasno sporočilo, da nasilje nad novinarji ne bo tolerirano, hkrati pa krepi zaupanje v pravosodni sistem in varnostne organe. Agongo je ob tem pozval k nadaljnjemu zagotavljanju pravičnosti za napadenega novinarja. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti medijskih delavcev v Gani, kjer so napadi na novinarje med poročanjem s terena v preteklosti že povzročali napetosti. Hitro ukrepanje najvišjega državnega vrha se v tem kontekstu razume kot poskus izboljšanja ugleda države na področju človekovih pravic in medijske svobode, kar je ključno za stabilnost demokratičnih institucij v regiji.

Vrhovno sodišče v Beogradu je v postopku za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je pritožbeno sodišče nezakonito oprostilo obtožence za umor novinarja Slavka Ćuruvije. Sodišče je delno ugodilo zahtevi tožilstva za organizirani kriminal in v sodbi izpostavilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka v korist obtoženih. Po mnenju vrhovnih sodnikov so bili določeni ključni dokazi in pričevanja napačno ocenjeni, zaključki pritožbenega sodišča pa so bili označeni za nejasne in protislovne. Fundacija Slavko Ćuruvija je odločitev vrhovnega sodišča pozdravila, vendar hkrati opozorila na katastrofalen poraz pravosodnega sistema. Odločitev sicer ugotavlja kršitev zakona, vendar zaradi procesnih omejitev ne spreminja pravnomočne oprostilne sodbe, kar pomeni, da odgovorni za umor novinarja iz leta 1999 ostajajo nekaznovani. Fundacija in predsednik Komisije za raziskovanje umorov novinarjev Veran Matić zahtevata odgovornost tistih, ki so prispevali k takšnemu pravnemu izidu. Primer Slavka Ćuruvije velja za enega najpomembnejših simbolov boja za svobodo medijev v regiji. Čeprav je vrhovno sodišče potrdilo, da je bila oprostilna sodba z 2. februarja 2024 sprejeta ob kršenju zakonodaje, pravna država po mnenju civilne družbe in družine umorjenega še vedno ni izpolnila svoje dolžnosti pri iskanju in kaznovanju nalogodajalcev ter izvajalcev umora. Institucije pozivajo k razjasnitvi vseh okoliščin, ki so vodile do procesnih napak.

Venezuelske oblasti so po poročanju tamkajšnjega nacionalnega sindikata novinarskih delavcev (SNTP) iz države izgnale kolumbijskega novinarja Jeffa Martíneza in mehiškega novinarja Juliána Mazoya. Medijska delavca sta bila pred deportacijo pridržana deset ur, potem ko sta poskušala prečkati mejo med Kolumbijo in Venezuelo. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora nad tujimi poročevalci v tej južnoameriški državi. Novinarja sta bila po navedbah sindikata pridržana brez jasne pravne podlage takoj po vstopu v državo, kjer sta nameravala opravljati svoje poklicno delo. SNTP je prek družbenega omrežja X sporočil, da so jima oblasti preprečile nadaljnje gibanje in ju po dolgotrajnem zaslišanju vrnile na kolumbijsko stran meje. Podrobnosti o uradnih razlogih za njuno pridržanje venezuelske oblasti javnosti niso posredovale. Dogodek odraža nadaljevanje pritiska na svobodo tiska v Venezueli, kjer se tuji dopisniki pogosto srečujejo z administrativnimi ovirami in samovoljnimi odločitvami varnostnih organov. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšni izgoni služijo predvsem omejevanju neodvisnega poročanja o političnih in socialnih razmerah v državi, ki jo že več let pretresa globoka kriza.

Moussa Nguebmbaye, odgovorni urednik spletnega portala Nouvelles.TD, je bil 5. januarja 2026 po zaslišanju na osrednji policijski postaji št. 2 v N'Djameni izpuščen na prostost. Postopek proti novinarju se je začel na podlagi ovadbe, ki jo je vložila policijska postaja št. 17 zaradi domnevnega obrekovanja. Spor se je razvil po objavi prispevka, v katerem je Nguebmbaye poročal o domnevno samovoljnem izrekanju glob s strani omenjene policijske postaje. Zaslišanje je trajalo približno dve uri, novinarja pa so podpirali številni stanovski kolegi in pravni zastopniki. Nguebmbayeja je spremljala ekipa odvetnikov iz Združenja spletnih medijev Čada (AMET), dogodka pa sta se udeležila tudi predsednik Sindikata čadskih novinarjev (UJT) Abass Mahmoud Tahir in podpredsednik AMET Djimet Wiché. Primer ponovno odpira vprašanja o svobodi tiska v državi in pritiskih varnostnih organov na kritično poročanje o delu javnih institucij. Kljub izpustitvi ostaja vprašanje morebitnega nadaljnjega kazenskega pregona odprto.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Združenje urednikov Zahodne Afrike (WAES) je pozvalo k nujni preiskavi dogodka na tržnici Kasoa v osrednji regiji Gane, kjer naj bi pripadniki nacionalne gasilske službe (GNFS) fizično napadli novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Addo, sicer sodelavec medijske hiše Class Media Group, je dokumentiral spopad med gasilci in lokalnimi trgovci, ko so se gasilske enote trudile pogasiti uničujoč požar na tržnici. Po poročanju žrtve so ga gasilci zgrabili za vrat in mu roke zvili za hrbet, pri čemer naj bi med napadom izgubil tudi večjo vsoto denarja v višini približno 10.200 ganskih cedijev. Vlada Gane je prek ministra za komunikacije Felixa Kwakyeja Ofosuja ostro obsodila incident in napovedala kazenske ukrepe proti odgovornim osebam. WAES je ob tem poudaril, da novinarji za snemanje dogodkov na javnih mestih ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, in zavrnil kakršne koli utemeljitve GNFS za nasilno ukrepanje. Novinar je primer že uradno prijavil policiji, kjer je podal izjavo o napadu in domnevnem ropu, medtem ko so se napetosti na območju tržnice Kasoa po požaru in spopadih še povečale. Odločen odziv vlade in medijskih združenj kaže na resnost razmer glede varnosti novinarjev v regiji.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Asociacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere glede varnosti medijskih delavcev v Beogradu. V zadnjih devetih mesecih so zabeležili najmanje 25 primerov oviranja dela in neposrednih napadov na novinarske ekipe na območju med Pionirskim parkom in stavbo Narodne skupščine Republike Srbije. Incidenti so se dogajali v neposredni bližini šotorskega naselja, ki so ga postavili podporniki oblasti. Po navedbah združenja ANEM so bili medijski delavci tarča verbalnih in fizičnih napadov, medtem ko so poskušali poročati o dogajanju pred parlamentom. Organizacija je objavila podrobno kronologijo napadov, ki razkriva sistematično oviranje poročanja in sovražno nastrojenost do novinarjev, ki niso del provladnih medijskih struktur. Poročilo poudarja, da se je število incidentov povečalo po širitvi protestnega tabora, kar ogroža svobodo govora in pravico javnosti do obveščenosti v državi.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti nacionalne valute rial, razširili v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi države. Demonstracije so zajele že več kot 100 mest, pri čemer so se protestniki v številnih krajih spopadli z varnostnimi silami. Po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 42 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Protestniki v prestolnici Teheran in drugih večjih mestih zažigajo simbole režima in pozivajo k odstopu vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z blokado spleta in telefonskih povezav, s čimer želijo preprečiti organizacijo shodov in širjenje posnetkov nasilja v svet. Vrhovni voditelj Hamenej je protestnike obtožil, da so plačanci tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, medtem ko je predsednik Masud Pezeškian ukazal varnostnim silam, naj razlikujejo med mirnimi protestniki in oboroženimi izgredniki. Kljub temu poročila s terena kažejo na brutalno posredovanje Revolucionarne garde in policije, ki uporabljata pravo strelivo, solzivec in vodne topove. K stopnjevanju protestov je pomembno prispeval poziv izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija, ki je državljane pozval k odločilnemu boju za svobodo. Napetosti povečujejo tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal ostre povračilne ukrepe, če se bo pobijanje protestnikov nadaljevalo. Napovedni trgi trenutno ocenjujejo verjetnost padca iranskega režima na več kot 50 odstotkov, kar odraža resnost trenutne sistemske krize v državi.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V venezuelski prestolnici Caracas so se razmere po aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil dodatno zaostrile. Kljub odsotnosti dolgoletnega voditelja se prebivalci soočajo s povečano represijo, ki jo izvajajo policijske enote z avtomatskim orožjem in oborožene milice. Po celotnem mestu so vzpostavili številne vojaške nadzorne točke, kar je v mestu povzročilo vzdušje strahu in negotovosti. Lokalno prebivalstvo se izogiba javnemu izražanju mnenj in izhodom na ulice, medtem ko lastniki trgovin zaradi strahu pred plenjenjem omejujejo vstop večjim skupinam ljudi. Oblasti so v ponedeljek pridržale štirinajst tujih novinarjev, od katerih so enega izgnali iz države, ostale pa kasneje izpustili. Poročila britanske mreže BBC nakazujejo, da se varnostne razmere v državi po Madurovem odhodu niso stabilizirale, temveč se nadzor nad civilnim prebivalstvom še stopnjuje.

Upravni odbor ameriške Korporacije za javno radiodifuzijo (CPB) je v ponedeljek uradno izglasoval razpustitev te zasebne agencije, ki je od leta 1967 usmerjala zvezna sredstva za delovanje mrež PBS, NPR in številnih lokalnih postaj. Odločitev sledi lanski potezi ameriškega kongresa, ki je pod vodstvom republikanske večine in na pobudo predsednika Donalda Trumpa ukinil financiranje organizacije. Vodstvo CPB se je za popolno zaprtje odločilo, da bi preprečilo nadaljnje politično izkoriščanje oslabljene institucije. Predsednica in izvršna direktorica Patricia Harrison je pojasnila, da je razpustitev nujna za zaščito integritete javnega medijskega sistema. Republikanska stranka je javnim medijem že dlje časa očitala liberalno pristranskost, kar je v drugem mandatu Trumpove administracije privedlo do konkretnih ukrepov za njihovo ukinitev. Ruby Calvert, predsednica upravnega odbora, je ob tem izpostavila uničujoče posledice ukinitve zveznega financiranja, a hkrati izrazila upanje, da bodo javni mediji preživeli v drugačni obliki pod bodočimi sklici kongresa. Vzporedno s tem dogajanjem so se pojavila poročila o sodelovanju uveljavljenih medijev, kot sta The New York Times in Washington Post, z ameriško administracijo glede prikrivanja informacij o vojaških operacijah v Venezueli, kar odpira vprašanja o neodvisnosti in vlogi osrednjih medijskih hiš v ZDA.

Zaradi zavlačevanja z obravnavo državnega proračuna so ogroženi obrambni projekti, vredni 78 milijard NTD. Poslanka stranke KMT Zheng Lijun je pozvala predsednika Lai Qingdeja in premierja Cho Jung-taija, naj pripravita proračun v skladu z zakonom. Zheng Lijun je predlagala, da bi moral biti proračun za vojsko in policijo prioriteta. Poleg že omenjenih kandidatov za župana mesta Taoyuan iz stranke DPP, Ho Chih-weija in Wang Yichuana, se je pojavilo ime Zhanga Dunhana. V Keelungu se za županski stolček leta 2026 obeta spopad med trenutnim županom Xie Guoliangom (KMT) in Tong Ziwelijem (DPP).