Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra na Generalni skupščini ZN priznalo palestinsko državo, razen če Izrael do takrat ne bo sprejel "bistvenih korakov za konec grozljivega položaja v Gazi", vključno s prekinitvijo ognja. Medtem so se pojavili navedbe, da Izrael, po poročanju medijev, načrtuje aneksijo Gaze, pri čemer naj bi premier Netanjahu razvil načrt za priključitev območja Gaze.

Palestinski premier Mohamed Mustafa je pozval Hamas, naj odloži orožje in se pridruži širšemu gibanju za palestinsko državo. Hkrati izraelski mediji poročajo, da je Izrael, v primeru neuspešnega dogovora s Hamasom, pripravljen priključiti območja Gaze. To potezo naj bi predlagal izraelski premier Benjamin Netanjahu, da bi pomiril ultradesničarske stranke v svoji koaliciji.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, da bi Izrael priključil okupirani Zahodni breg. Pred Netanjahujevim govorom v Združenih narodih je Trump posvaril pred aneksijo.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski kneset je potrdil simbolični predlog o aneksiji zasedenega Zahodnega brega. S 71 glasovi za in 13 proti je bil predlog sprejet, kar kaže na široko podporo v izraelskem parlamentu. Glasovanje sicer ni pravno zavezujoče, vendar odpira vprašanja o prihodnosti palestinske države.

Izraelski parlament, kneset, je glasoval o simboličnem predlogu, ki poziva k aneksiji zasedenega Zahodnega brega. Ta poteza je najnovejši korak v kampanji za utrditev izraelskega nadzora nad palestinskim ozemljem. Glasovanje je potrdilo podporo parlamenta tej simbolični iniciativi.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo, ki jo podpirata Savdska Arabija in Francija, o poti do palestinske državnosti, kljub nasprotovanju ZDA in Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je podpisal sporazum o nadaljevanju spornega načrta širitve naselja E1, ki bi razdelil okupirani Zahodni breg na dva dela.

V Izraelskem napadu v Gazi je umrla 11-letna Lama, ki je želela postati novinarka. Njen stric, palestinski avtor Ramzy Baroud, jo je opisal kot utelešenje moči, odpornosti in nedolžnosti palestinskih otrok. Medtem pa izraelska skrajno desna vlada po dogodkih 7. oktobra 2023 napreduje s svojim ciljem dokončnega uničenja palestinskega vprašanja, kar nakazuje resolucija Knesseta o priključitvi Zahodnega brega, čeprav ta ni zavezujoča.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Izraelska vlada je napovedala dodatnih 274 milijonov dolarjev za projekte na območju judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Ta odločitev je sledila potrditvi predloga v knesetu o aneksiji zasedenega ozemlja. Hkrati poročila nakazujejo, da Izrael spreminja pravni sistem, ki ureja Zahodni breg, z namenom pospešitve de facto aneksije. Vlada Netanjahuja se opira na dolgoletni pravni okvir za utrditev svoje prisotnosti na tem območju.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Izraelska vojska je vdrla globlje v mesto Gaza, vojaki in tanki so prodrli v sosesko Sheikh Redwan. Hamas je objavil posnetek, na katerem pripadniki brigade Al-Qassam zadenejo izraelski transporter s protitankovsko raketo Kornet v soseski Al-Zeitoun v mestu Gaza, in posvaril Izrael pred širitvijo vojne v Gazi, rekoč, da bodo "njegovi zaporniki plačali ceno".

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.