Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra na Generalni skupščini ZN priznalo palestinsko državo, razen če Izrael do takrat ne bo sprejel "bistvenih korakov za konec grozljivega položaja v Gazi", vključno s prekinitvijo ognja. Medtem so se pojavili navedbe, da Izrael, po poročanju medijev, načrtuje aneksijo Gaze, pri čemer naj bi premier Netanjahu razvil načrt za priključitev območja Gaze.

Palestinski premier Mohamed Mustafa je pozval Hamas, naj odloži orožje in se pridruži širšemu gibanju za palestinsko državo. Hkrati izraelski mediji poročajo, da je Izrael, v primeru neuspešnega dogovora s Hamasom, pripravljen priključiti območja Gaze. To potezo naj bi predlagal izraelski premier Benjamin Netanjahu, da bi pomiril ultradesničarske stranke v svoji koaliciji.

Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen je ostro odzval na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Nielsen je Trumpu sporočil, naj konča s "fantazijami o aneksiji", potem ko je ameriški voditelj napovedal, da se bo Washington z vprašanjem arktičnega otoka ponovno ukvarjal v prihodnjih dneh. Premier je s kratko izjavo "Dovolj je!" jasno zavrnil kakršna koli pogajanja o suverenosti avtonomnega ozemlja pod dansko krono. Odzivi na Trumpove pritiske so se okrepili tudi v Evropi, kjer so Danska in druge države članice Evropske unije obsodile ameriške težnje po ozemeljski širitvi na Arktiki. Diplomatske napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da se bodo ZDA vprašanja Grenlandije lotile v naslednjih 20 dneh. Grenlandska vlada vztraja, da otok ni naprodaj in da so tovrstne napovedi v nasprotju z mednarodnim pravom ter suverenostjo prebivalcev.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nielsen se je ostro odzval na ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne aneksije otoka. Nielsen je v zapisu na družbenem omrežju Facebook poudaril, da je takšno ravnanje prešlo vse meje, in jasno sporočil, da je tovrstnih pritiskov dovolj. Spor izhaja iz Trumpovih obnovljenih teženj po priključitvi največjega otoka na svetu k Združenim državam Amerike, kar je v grenlandski in danski politiki sprožilo val ogorčenja. Nielsenov odziv odraža naraščajočo napetost med lokalno vlado v Nuuku in Washingtonom, saj Grenlandija vztraja pri svoji avtonomiji in ozemeljski celovitosti. Čeprav so ZDA v preteklosti že pokazale zanimanje za strateško pomembno lego otoka, so tokratne izjave naletele na odločen odpor. Premier je s svojimi besedami potrdil, da Grenlandija ni na prodaj in da se ne namerava spopadati s takšnimi pritiski brez jasnega diplomatskega odgovora.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nielssen se je ostro odzval na ponovne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Nielssen je poudaril, da so pritiski in napovedi o aneksiji nesprejemljivi, ter pozval h končanju tovrstnih diplomatskih pritiskov. Premier je v izjavi za javnost izpostavil, da mora vsakršen mednarodni dialog vključevati spoštovanje mednarodnega prava in suverenosti otoka. Najnovejši odziv sledi Trumpovim javnim nastopom, v katerih je ponovno izrazil željo, da bi Grenlandija prešla pod ameriško upravo. Grenlandska vlada takšne namere označuje za nerealne fantazije in vztraja pri avtonomiji znotraj danskega kraljestva. Odnosi med Washingtonom in Nuukom so se zaradi teh izjav ponovno zaostrili, kar sproža vprašanja o stabilnosti diplomatskih odnosov v arktični regiji.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, da bi Izrael priključil okupirani Zahodni breg. Pred Netanjahujevim govorom v Združenih narodih je Trump posvaril pred aneksijo.

Donald Trump je ponovil svojo željo po prevzemu Grenlandije in to kljub nasprotovanju danske premierke. Poudaril je, da gre za vprašanje ameriške nacionalne varnosti. Premier groenlandske vlade, Jens Frederik Nielssen, se je odzval na te grožnje in izjavil, da je tega dovolj. Trumpove grožnje in zahteve so se okrepile po operaciji v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da bodo Združene države Amerike Iran zadele "zelo močno", če bodo iranske oblasti med trenutnimi protesti v državi ubile protestnike. Trumpove grožnje prihajajo v času povečanih napetosti, ko predsednik aktivno uporablja vojaško in ekonomsko moč za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Istočasno je ameriški predsednik ponovno obudil svojo kontroverzno idejo o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Kljub jasnim zavrnitvam danske premierke Mette Frederiksen, ki je Washington pozvala k prenehanju groženj z aneksijo, Trump vztraja, da je otok strateškega pomena za ameriško varnost. Predsednik je napovedal, da se namerava z vprašanjem Grenlandije podrobneje ukvarjati v prihodnjih dveh mesecih. Trumpova administracija po nedavnem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so ameriške sile ujele predsednika Nicolása Madura, širi seznam svojih tarč. Poleg Irana in Grenlandije so se pod pritiskom znašle tudi Kuba in Kolumbija. Ta serija zunanjepolitičnih pritiskov kaže na agresivno strategijo širjenja ameriškega vpliva in zagotavljanja varnostnih interesov z uporabo nekonvencionalnih diplomatskih in vojaških sredstev.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski kneset je potrdil simbolični predlog o aneksiji zasedenega Zahodnega brega. S 71 glasovi za in 13 proti je bil predlog sprejet, kar kaže na široko podporo v izraelskem parlamentu. Glasovanje sicer ni pravno zavezujoče, vendar odpira vprašanja o prihodnosti palestinske države.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Po ponovnih grožnjah Donalda Trumpa glede prevzema Grenlandije, je Danska prejela podporo s strani Finske, Norveške in Francije. Predsednik Finske, Aleksander Stubb, in premier Norveške, Jonas Gahr Støre, sta se pridružila pozivu k spoštovanju suverenosti Danske nad Grenlandijo. Francija je prav tako potrdila svojo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Danske in Grenlandije.

Izraelski parlament, kneset, je glasoval o simboličnem predlogu, ki poziva k aneksiji zasedenega Zahodnega brega. Ta poteza je najnovejši korak v kampanji za utrditev izraelskega nadzora nad palestinskim ozemljem. Glasovanje je potrdilo podporo parlamenta tej simbolični iniciativi.

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki je vključevala letalski napad in zajetje predsednika Nicolása Madura, je v mednarodni skupnosti sprožila nove skrbi glede zunanjepolitičnih načrtov Donalda Trumpa. Po poročanju tujih medijev so ti dogodki ponovno odprli vprašanje ameriške aneksije Grenlandije, ki si jo Trump vztrajno prizadeva pridobiti. V intervjuju za revijo The Atlantic je Trump poudaril, da ZDA ta avtonomni otok pod dansko krono »nujno potrebujejo« predvsem iz razlogov nacionalne varnosti. Znotraj gibanja MAGA se krepijo pritiski za prevzem nadzora nad strateško pomembnim arktičnim ozemljem, kar je povzročilo ostre odzive v Københavnu. Danska vlada je na Trumpove izjave in grožnje podpredsednici Venezuele odgovorila z zahtevo po prenehanju sovražne retorike. Dogajanje v Latinski Ameriki se tako neposredno povezuje s prihodnjo usodo Grenlandije, saj Trumpova administracija uporabo vojaške moči v enem delu sveta vidi kot vzvod za krepitev geopolitičnega položaja ZDA na severu.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo, ki jo podpirata Savdska Arabija in Francija, o poti do palestinske državnosti, kljub nasprotovanju ZDA in Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je podpisal sporazum o nadaljevanju spornega načrta širitve naselja E1, ki bi razdelil okupirani Zahodni breg na dva dela.

V Izraelskem napadu v Gazi je umrla 11-letna Lama, ki je želela postati novinarka. Njen stric, palestinski avtor Ramzy Baroud, jo je opisal kot utelešenje moči, odpornosti in nedolžnosti palestinskih otrok. Medtem pa izraelska skrajno desna vlada po dogodkih 7. oktobra 2023 napreduje s svojim ciljem dokončnega uničenja palestinskega vprašanja, kar nakazuje resolucija Knesseta o priključitvi Zahodnega brega, čeprav ta ni zavezujoča.