Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike februarja uvedle desetodstotne carine na uvoz blaga iz osmih evropskih držav. Odločitev je utemeljil z nasprotovanjem teh držav ameriškim načrtom za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Trump je v svoji objavi izpostavil, da Kitajska in Rusija izkazujeta vse večji interes za to strateško pomembno arktično regijo, zato Washington stopnjuje pritisk na svoje evropske zaveznice, ki ne podpirajo ameriških ambicij. Evropski voditelji so se na napoved odzvali z ostrimi kritikami in poudarili, da gre za povsem napačno potezo, ki spodkopava čezatlantsko sodelovanje. V skupnih izjavah so zatrdili, da ne bodo dopustili izsiljevanja s strani Washingtona in da bodo zaščitili svoje gospodarske interese. Seznam osmih držav, ki bodo tarča novih carin, vključuje tiste, ki so najbolj glasno nasprotovale ameriškim diplomatskim in vojaškim pritiskom na dansko avtonomno ozemlje. Napovedane carine predstavljajo novo zaostritev v trgovinskih odnosih med ZDA in Evropo, ki so že pod pritiskom zaradi geopolitičnih trenj na Arktiki. Analitiki opozarjajo, da bi uvedba takšnih ukrepov lahko sprožila povračilne ukrepe Evropske unije, kar bi vodilo v širšo trgovinsko vojno. Ameriška administracija kljub temu vztraja, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost ZDA in preprečevanje vpliva rivalskih velesil v regiji.

Združene države Amerike so avgusta izvedle vojaške vaje v Arktiki. Vaje, ki so potekale od 1. do 31. avgusta, sta skupaj organizirala NORAD in severno poveljstvo.

Danski generalmajor Soren Andersen, poveljnik združenega arktičnega poveljstva, je uradno povabil Združene države Amerike k sodelovanju na prihajajočih vojaških vajah na Grenlandiji. Na vajah bodo po napovedih sodelovale članice in zaveznice zveze Nato, namenjene pa so krepitvi obrambne pripravljenosti v arktični regiji. Povabilo prihaja v času povečanega geostrateškega zanimanja za Arktiko, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in možnosti za izkoriščanje naravnih virov. Grenlandija, ki je pod dansko suverenostjo, postaja ključna točka za zagotavljanje varnosti severnega boka zavezništva. Sodelovanje ameriških sil na avtonomnem danskem ozemlju poudarja pomen čezatlantskega sodelovanja v luči spreminjajočih se varnostnih razmer na severu. Operacije bodo osredotočene na usklajevanje različnih vej vojske v zahtevnih arktičnih razmerah.

Novejše raziskave so potrdile, da se raven trifluoroocetne kisline (TFA) povečuje v zračnih padavinah po vsem svetu. Ta kemikalija se ne razgrajuje v naravi in je bila že odkrita v pitni vodi, tleh ter človeški krvi, kar vzbuja zaskrbljenost ekologov glede potencialne neuporabnosti vodnih virov že do leta 2025.

Arktika se zaradi podnebnih sprememb intenzivno zeleni, kažejo šokantne fotografije, posnete pozimi, ki razkrivajo obsežno taljenje snega in cvetenje vegetacije. Na norveškem Svalbardu so znanstveniki letos pozimi zabeležili izjemno visoke temperature, obsežno taljenje snega in cvetenje rastlinja, kar so vse jasni simptomi globalnega segrevanja. Študija, objavljena v Nature Communications, poudarja, kako hitro se spreminjajo arktične zime. Februarja 2025 je Svalbard prizadel dež, odtajanje tundre in zbiranje talne vode, kar preoblikuje polarne ekosisteme.

Napetosti na skrajnem severu sveta so se okrepile, saj se boj za nadzor nad Arktiko stopnjuje. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po Grenlandiji, Rusija posodablja svoje arktične vojaške baze, medtem ko kitajski ledolomci odpirajo nove trgovske poti. Hkrati je prišlo do razkritij vohunov, kar kaže na vedno bolj brezobzirno vohunsko tekmo.

Nemčija in Norveška sta se dogovorili, da bosta okrepili pomorski nadzor v strateških območjih, vključno s Severnim Atlantikom, pomorskim koridorjem GIUK (Grenlandija-Islandija-Velika Britanija) ter Severnim in Baltskim morjem. Razlog za to odločitev so domnevno povečane ruske grožnje in naraščanje sumljivih incidentov v vodah, ki mejijo na ti državi članici Nata, od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022. Povečane napetosti in boj za nadzor nad Arktiko nakazujejo na potencialno novo oboroževalno tekmo, kar dodatno zaostruje že tako krhko varnostno ravnotežje.

Danska je poklicala najvišjega ameriškega diplomata v državi na pogovor po poročilih, da so osebe, povezane s predsednikom Donaldom Trumpom, izvajale prikrite operacije vplivanja na Grenlandiji. Poročila navajajo, da so bili v glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, opaženi najmanj trije ameriški uradniki, blizu Trumpu. Zunanji minister je odpoklical ameriškega odposlanca zaradi obtožb o vmešavanju. Ameriški odposlanec je bil poklican na pogovor zaradi obtožb o tajnih operacijah vplivanja ZDA.

Donald Trump se je soočil z novimi kritikami in izzivi. Po poročanju je Trumpova administracija sprožila preiskavo proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, kar je sprožilo odziv zagovornikov neodvisnosti ameriške centralne banke. Republikanski senator Thom Tillis je obljubil, da bo blokiral Trumpove nominirance. Prav tako je bil odpuščen tožilec Robert McBride, ker ni hotel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeya.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Rusija je pretekli mesec izvedla obsežne vojaške vaje na Arktiki, kar kaže na velik pomen tega območja za predsednika Putina.

Več evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, je v sredo napovedalo in danes že izvedlo napotitev vojaškega osebja na Grenlandijo v okviru operacije Arktična vzdržljivost. Namen misije je krepitev prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku, ki v zadnjem obdobju vzbuja vse večje zanimanje svetovnih velesil. Kot poroča tiskovna agencija AFP, so prvi vojaki na cilj že prispeli. Napotitev sil je sprožila takojšen diplomatski odziv Rusije, kjer so že izrazili resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem vojaške prisotnosti v regiji. Grenlandija ostaja v središču geopolitičnih napetosti, saj so Združene države Amerike v preteklosti že izrazile interes za morebitno priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Evropska prisotnost se tako razume kot odgovor na spremenjene varnostne razmere na severu. Slovensko ministrstvo za obrambo se o morebitnem sodelovanju v misiji še ni uradno izreklo, čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o vključitvi slovenskih vojakov. Misija Arktična vzdržljivost predstavlja enega najpomembnejših skupnih evropskih korakov za zavarovanje strateških interesov v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in dostop do naravnih virov.

Kanada je imenovala Virginijo Mearns za svojega novega veleposlanika za Arktiko. Mearns, ki prihaja iz Iqaluit in je imela dolgoletno kariero z lokalnimi vladami Inuitov, bo imela ključno vlogo pri obrambi kanadske suverenosti v arktični regiji. Immenovanje prihaja v času, ko vojska pozorno spremlja dejavnosti kitajskega ledolomilca v regiji, kar poudarja strateški pomen arktičnega območja za Kanado.

Francosko časopisno poročanje Le Parisien je rusko atomsko podmornico "Knez Požarski" označilo za "pošast". Po mnenju novinarjev to plovilo predstavlja prihodnost in sedanjost ruskega jedrskega odvračanja v Arktiki, kar je povzročilo presenečenje na Zahodu.

Danska je okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji, tik pred ključnimi pogovori z Združenimi državami. Ta odločitev je odgovor na pritisk iz Washingtona.

Ameriški sistem zračne obrambe NORAD je 22. julija nad Arktikom presrekel ruske nuklearne bombarderje Tu-95, ki so leteli proti ameriškemu zračnemu prostoru. Incident, ki je potekal profesionalno, nakazuje na zaostritev varnostnih razmer in povečano vojaško aktivnost velikih sil v arktični regiji.

Helene in Thomas Hoffmann iz Bremerhavna sta se posvetila nenavadnemu hobiju: konzerviranju ledenih kristalov. Številni izjemno lepi primerki so bili zbrani na ekspedicijah na Antarktiki in Arktiki. Njuno delo, ki vključuje ovekovečenje snežink, so povzeli različni nemški mediji, vključno z zeit.de, stern.de, wiesbadener-kurier.de in nordbayern.de.

Kanadski premier Mark Carney je danes imenoval Virginijo Mearns iz Iqaluit za novo kanadsko arktično ambasadorko. Njena naloga bo okrepiti vezi s cirkumpolarnimi narodi v času naraščajočih varnostnih skrbi. Imensitev Mearns je del strategije vlade za poglobitev odnosov v Arktični regiji.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.