Objavljeno: 15. 1. 2026 11:43
Več evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, je v sredo napovedalo in danes že izvedlo napotitev vojaškega osebja na Grenlandijo v okviru operacije Arktična vzdržljivost. Namen misije je krepitev prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku, ki v zadnjem obdobju vzbuja vse večje zanimanje svetovnih velesil. Kot poroča tiskovna agencija AFP, so prvi vojaki na cilj že prispeli.
Napotitev sil je sprožila takojšen diplomatski odziv Rusije, kjer so že izrazili resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem vojaške prisotnosti v regiji. Grenlandija ostaja v središču geopolitičnih napetosti, saj so Združene države Amerike v preteklosti že izrazile interes za morebitno priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Evropska prisotnost se tako razume kot odgovor na spremenjene varnostne razmere na severu.
Slovensko ministrstvo za obrambo se o morebitnem sodelovanju v misiji še ni uradno izreklo, čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o vključitvi slovenskih vojakov. Misija Arktična vzdržljivost predstavlja enega najpomembnejših skupnih evropskih korakov za zavarovanje strateških interesov v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in dostop do naravnih virov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje je pomembno za Slovenijo kot članico Evropske unije in zveze NATO, saj vključuje ključne evropske partnerice in vpliva na širšo varnostno arhitekturo stare celine. Čeprav Slovenija še ni potrdila sodelovanja, morebitna napotitev vojakov neposredno zadeva slovensko obrambno politiko in mednarodne zaveze.
30. sep 13:06
Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa ni v vojni z Rusijo, vendar odnosi med njima niso mirni. Merz je s tem komentiral trenutno stanje odnosov med Evropo in Rusijo.
27. nov 14:57
Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal postopno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki se bo začelo poleti 2026. Cilj programa je do leta 2035 vključiti do 50.000 prostovoljcev letno. Macron je poudaril, da je pripravljenost Francije ključna za odvračanje groženj, še posebej ob vojni v Ukrajini in ruski agresiji. Francija se s tem pridružuje evropskemu trendu ponovnega uvajanja služenja vojaškega roka.
22. dec 10:57
V Evropi so ob 7. uri izmerili različne temperature. Medtem pa so slovenski pivovarji ustvarili viski, ki je bil ocenjen kot najboljši v Evropi.
27. nov 15:57
V začetku prihodnjega leta bodo Slovenijo obiskala vodstva treh političnih skupin Evropskega parlamenta: Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew Europe). Obisk se bo zgodil pred volitvami. Datum obiska EPP še ni znan, medtem ko so v S&D potrdili, da bo delegacija prispela v začetku februarja. Pričakuje se, da bo takrat v Ljubljani tudi vodstvo Renew Europe.
23. sep 20:06
Obrambni minister Borut Sajovic se je v Bratislavi udeležil srečanja Pobude za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC), kjer je Slovenija izrazila podporo tesnejšemu sodelovanju pri usposabljanjih, vajah in izmenjavi informacij med vojskami ter podprla projekte za krepitev obrambnega sodelovanja v regiji.
4. jan 22:42
Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.
Dogajanje je pomembno za Slovenijo kot članico Evropske unije in zveze NATO, saj vključuje ključne evropske partnerice in vpliva na širšo varnostno arhitekturo stare celine. Čeprav Slovenija še ni potrdila sodelovanja, morebitna napotitev vojakov neposredno zadeva slovensko obrambno politiko in mednarodne zaveze.