Donald Trump napovedal desetodstotne carine za osem evropskih držav zaradi spora glede Grenlandije

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nilsen je pozval administracijo Združenih držav Amerike, naj spoštuje dialog prek uveljavljenih diplomatskih in političkih kanalov ter forumov, ki temeljijo na veljavnih mednarodnih sporazumih. Nilsen je v odzivu na dejanja Washingtona poudaril, da mora vsakršna komunikacija upoštevati dejstvo, da je status Grenlanda trdno utemeljen v mednarodnem pravu. Premier je izpostavil, da so Grenlandijo v njenih prizadevanjih za ohranitev avtonomnega statusa podprle ključne evropske države. Po njegovih besedah je nujno, da se ameriška stran vzdrži neposrednih posegov, ki bi zaobšli uradne poti sodelovanja med Grenlandijo, Dansko in mednarodno skupnostjo. Poziv prihaja v času ponovnega zanimanja ZDA za strateški položaj in vire največjega otoka na svetu.