Trump uvedel carine na evropsko blago zaradi vprašanja Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo trgovinskih carin za več držav članic Evropske unije. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je Trump poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolni in absolutni prodaji« otoka Združenim državam Amerike. Tarče carinskih omejitev so predvsem države Severne Evrope in tiste članice EU, ki so v Grenlandijo napotile svoje vojaške sile ali izrazile podporo njeni avtonomiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je na napovedi odzval z ultimatovom in napovedal usklajen evropski odgovor, če Washington do 1. februarja ne prekliče svoje odločitve. Macron je v objavi na platformi X poudaril, da se osem evropskih držav sooča z neposredno grožnjo, kar zahteva enotno držo celotne Unije proti ameriškemu gospodarskemu pritisku. Stopnjevanje napetosti med zaveznicami kaže na resno zaostritev trgovinskih odnosov, ki presegajo zgolj vprašanje ozemeljske celovitosti. Spor glede Grenlandije se je razširil v širšo trgovinsko vojno, saj Washington uporablja carine kot vzvod za dosego geopolitičnih ciljev. Medtem ko ZDA vztrajajo pri svojih zahtevah po strateškem otoku, evropske prestolnice zavračajo kakršno koli pogojevanje trgovine z ozemeljskimi vprašanji. Napovedani ukrepi naj bi začeli veljati v začetku februarja, kar pušča le malo časa za diplomatsko rešitev spora med Washingtonom in Brusljem.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno s Švedsko. Ta ukrep je neposredno povezan z njegovimi prizadevanji za odkup Grenlandije od Danske, pri čemer Trump trdi, da bodo carine ostale v veljavi vse do popolne izvedbe nakupa otoka. Napovedane dajatve naj bi začele veljati 1. februarja, kar predstavlja nov stopnjevalni korak v njegovi zunanji in trgovinski politiki. Odzivi gospodarskih strokovnjakov na Švedskem so zadržani; glavni ekonomist pri Kommerskollegium Per Altenberg svetuje mirno kri ter poudarja, da bo takšna poteza verjetno sprožila močno solidarnost med državami članicami Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Trump s tem manevrom uporablja trgovinske pritiske kot diplomatsko orodje, s katerim želi prisiliti evropske zaveznice k podpori ameriškim teritorialnim ambicijam. Švedska se je na seznamu znašla zaradi svoje podpore Danski pri ohranjanju suverenosti nad Grenlandijo. Čeprav so napovedi povzročile vznemirjenje na trgih, poznavalci opozarjajo, da Evropa trenutno ni povsem enotna glede vprašanja Grenlandije, kar Trump spretno izkorišča. Kljub temu se pričakuje, da nobena od prizadetih osmih držav ne bo popustila pod pritiski Washingtona. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med ZDA in EU na področju mednarodne trgovine, kar bi lahko vodilo v povračilne ukrepe s strani Bruslja.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za vse evropske države, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške enote. Ukrep, ki ga je Trump objavil na družbenem omrežju Truth Social, neposredno vpliva na več zaveznic, vključno z Nizozemsko, ki je na otok poslala dva pripadnika oboroženih sil. Po napovedih naj bi se te carinske stopnje od junija dalje še znatno zvišale, kar stopnjuje pritisk na čezatlantske odnose. Ta poteza je povzročila resno negotovost glede prihodnosti trgovinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Ker so številne evropske države v okviru širših varnostnih prizadevanj prisotne na Grenlandiji, Trumpove grožnje z gospodarskimi sankcijami pomenijo nov mejnik v diplomatskih trenjih glede ozemeljske suverenosti in vojaške prisotnosti na Arktiki. Trgovinski pogovori, ki so bili že prej zahtevni, so se zdaj znašli v slepi ulici. Odzivi evropskih prestolnic nakazujejo na zaskrbljenost zaradi morebitne trgovinske vojne, ki bi lahko resno prizadela izvozno usmerjena gospodarstva. Medtem ko Trump vztraja pri zaščiti ameriških interesov in nasprotovanju evropski vojaški prisotnosti na območjih, ki jih smatra za strateško pomembna za ZDA, se Evropska unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje.