Donald Trump napovedal uvedbo desetodstotnih carin za Švedsko zaradi vprašanja Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo trgovinskih carin za več držav članic Evropske unije. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je Trump poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolni in absolutni prodaji« otoka Združenim državam Amerike. Tarče carinskih omejitev so predvsem države Severne Evrope in tiste članice EU, ki so v Grenlandijo napotile svoje vojaške sile ali izrazile podporo njeni avtonomiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je na napovedi odzval z ultimatovom in napovedal usklajen evropski odgovor, če Washington do 1. februarja ne prekliče svoje odločitve. Macron je v objavi na platformi X poudaril, da se osem evropskih držav sooča z neposredno grožnjo, kar zahteva enotno držo celotne Unije proti ameriškemu gospodarskemu pritisku. Stopnjevanje napetosti med zaveznicami kaže na resno zaostritev trgovinskih odnosov, ki presegajo zgolj vprašanje ozemeljske celovitosti. Spor glede Grenlandije se je razširil v širšo trgovinsko vojno, saj Washington uporablja carine kot vzvod za dosego geopolitičnih ciljev. Medtem ko ZDA vztrajajo pri svojih zahtevah po strateškem otoku, evropske prestolnice zavračajo kakršno koli pogojevanje trgovine z ozemeljskimi vprašanji. Napovedani ukrepi naj bi začeli veljati v začetku februarja, kar pušča le malo časa za diplomatsko rešitev spora med Washingtonom in Brusljem.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za vse evropske države, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške enote. Ukrep, ki ga je Trump objavil na družbenem omrežju Truth Social, neposredno vpliva na več zaveznic, vključno z Nizozemsko, ki je na otok poslala dva pripadnika oboroženih sil. Po napovedih naj bi se te carinske stopnje od junija dalje še znatno zvišale, kar stopnjuje pritisk na čezatlantske odnose. Ta poteza je povzročila resno negotovost glede prihodnosti trgovinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Ker so številne evropske države v okviru širših varnostnih prizadevanj prisotne na Grenlandiji, Trumpove grožnje z gospodarskimi sankcijami pomenijo nov mejnik v diplomatskih trenjih glede ozemeljske suverenosti in vojaške prisotnosti na Arktiki. Trgovinski pogovori, ki so bili že prej zahtevni, so se zdaj znašli v slepi ulici. Odzivi evropskih prestolnic nakazujejo na zaskrbljenost zaradi morebitne trgovinske vojne, ki bi lahko resno prizadela izvozno usmerjena gospodarstva. Medtem ko Trump vztraja pri zaščiti ameriških interesov in nasprotovanju evropski vojaški prisotnosti na območjih, ki jih smatra za strateško pomembna za ZDA, se Evropska unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje.