Donald Trump napovedal desetodstotne uvozne carine za evropske države zaradi napotitve sil na Grenlandijo

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno s Švedsko. Ta ukrep je neposredno povezan z njegovimi prizadevanji za odkup Grenlandije od Danske, pri čemer Trump trdi, da bodo carine ostale v veljavi vse do popolne izvedbe nakupa otoka. Napovedane dajatve naj bi začele veljati 1. februarja, kar predstavlja nov stopnjevalni korak v njegovi zunanji in trgovinski politiki. Odzivi gospodarskih strokovnjakov na Švedskem so zadržani; glavni ekonomist pri Kommerskollegium Per Altenberg svetuje mirno kri ter poudarja, da bo takšna poteza verjetno sprožila močno solidarnost med državami članicami Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Trump s tem manevrom uporablja trgovinske pritiske kot diplomatsko orodje, s katerim želi prisiliti evropske zaveznice k podpori ameriškim teritorialnim ambicijam. Švedska se je na seznamu znašla zaradi svoje podpore Danski pri ohranjanju suverenosti nad Grenlandijo. Čeprav so napovedi povzročile vznemirjenje na trgih, poznavalci opozarjajo, da Evropa trenutno ni povsem enotna glede vprašanja Grenlandije, kar Trump spretno izkorišča. Kljub temu se pričakuje, da nobena od prizadetih osmih držav ne bo popustila pod pritiski Washingtona. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med ZDA in EU na področju mednarodne trgovine, kar bi lahko vodilo v povračilne ukrepe s strani Bruslja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo trgovinskih carin za več držav članic Evropske unije. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je Trump poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolni in absolutni prodaji« otoka Združenim državam Amerike. Tarče carinskih omejitev so predvsem države Severne Evrope in tiste članice EU, ki so v Grenlandijo napotile svoje vojaške sile ali izrazile podporo njeni avtonomiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je na napovedi odzval z ultimatovom in napovedal usklajen evropski odgovor, če Washington do 1. februarja ne prekliče svoje odločitve. Macron je v objavi na platformi X poudaril, da se osem evropskih držav sooča z neposredno grožnjo, kar zahteva enotno držo celotne Unije proti ameriškemu gospodarskemu pritisku. Stopnjevanje napetosti med zaveznicami kaže na resno zaostritev trgovinskih odnosov, ki presegajo zgolj vprašanje ozemeljske celovitosti. Spor glede Grenlandije se je razširil v širšo trgovinsko vojno, saj Washington uporablja carine kot vzvod za dosego geopolitičnih ciljev. Medtem ko ZDA vztrajajo pri svojih zahtevah po strateškem otoku, evropske prestolnice zavračajo kakršno koli pogojevanje trgovine z ozemeljskimi vprašanji. Napovedani ukrepi naj bi začeli veljati v začetku februarja, kar pušča le malo časa za diplomatsko rešitev spora med Washingtonom in Brusljem.