Donald Trump napovedal carine na uvoz iz Danske in drugih evropskih držav zaradi Grenlandije

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno s Švedsko. Ta ukrep je neposredno povezan z njegovimi prizadevanji za odkup Grenlandije od Danske, pri čemer Trump trdi, da bodo carine ostale v veljavi vse do popolne izvedbe nakupa otoka. Napovedane dajatve naj bi začele veljati 1. februarja, kar predstavlja nov stopnjevalni korak v njegovi zunanji in trgovinski politiki. Odzivi gospodarskih strokovnjakov na Švedskem so zadržani; glavni ekonomist pri Kommerskollegium Per Altenberg svetuje mirno kri ter poudarja, da bo takšna poteza verjetno sprožila močno solidarnost med državami članicami Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Trump s tem manevrom uporablja trgovinske pritiske kot diplomatsko orodje, s katerim želi prisiliti evropske zaveznice k podpori ameriškim teritorialnim ambicijam. Švedska se je na seznamu znašla zaradi svoje podpore Danski pri ohranjanju suverenosti nad Grenlandijo. Čeprav so napovedi povzročile vznemirjenje na trgih, poznavalci opozarjajo, da Evropa trenutno ni povsem enotna glede vprašanja Grenlandije, kar Trump spretno izkorišča. Kljub temu se pričakuje, da nobena od prizadetih osmih držav ne bo popustila pod pritiski Washingtona. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med ZDA in EU na področju mednarodne trgovine, kar bi lahko vodilo v povračilne ukrepe s strani Bruslja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za vse evropske države, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške enote. Ukrep, ki ga je Trump objavil na družbenem omrežju Truth Social, neposredno vpliva na več zaveznic, vključno z Nizozemsko, ki je na otok poslala dva pripadnika oboroženih sil. Po napovedih naj bi se te carinske stopnje od junija dalje še znatno zvišale, kar stopnjuje pritisk na čezatlantske odnose. Ta poteza je povzročila resno negotovost glede prihodnosti trgovinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Ker so številne evropske države v okviru širših varnostnih prizadevanj prisotne na Grenlandiji, Trumpove grožnje z gospodarskimi sankcijami pomenijo nov mejnik v diplomatskih trenjih glede ozemeljske suverenosti in vojaške prisotnosti na Arktiki. Trgovinski pogovori, ki so bili že prej zahtevni, so se zdaj znašli v slepi ulici. Odzivi evropskih prestolnic nakazujejo na zaskrbljenost zaradi morebitne trgovinske vojne, ki bi lahko resno prizadela izvozno usmerjena gospodarstva. Medtem ko Trump vztraja pri zaščiti ameriških interesov in nasprotovanju evropski vojaški prisotnosti na območjih, ki jih smatra za strateško pomembna za ZDA, se Evropska unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje.