V večjih iranskih mestih, vključno z milijonskimi metropolami, so se drugi zaporedni dan nadaljevali množični ulični protesti, ki jih iranske oblasti skušajo zadušiti s silo. Po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih že več kot 50 demonstrantov. Razmere na terenu ostajajo nejasne in težko preverljive, saj je iranski režim po celotni državi uvedel strogo blokado spleta in komunikacijskih kanalov. Kljub represiji in omejitvam dostopa do informacij poročila nakazujejo, da se protestni val širi v največja urbana središča. Demonstracije so se v petek stopnjevale, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in prekomerno uporabo sile proti civilistom. Glavni povod za nezadovoljstvo ostajajo represivni ukrepi oblasti in omejevanje osebnih svoboščin. Iranske varnostne sile so v odgovor na nemire poostrile nadzor in prisotnost na ulicah. Zaradi komunikacijskega mrka je pretok informacij iz države močno oviran, kar otežuje delo neodvisnim opazovalcem in novinarjem, ki skušajo potrditi natančno število žrtev in obseg aretacij med protestniki.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

V Iranu so se v četrtek stopnjevali protesti proti verskemu vodstvu države, ki so postali najobsežnejši od začetka nemirov pred skoraj dvema tednoma. Po zadnjih podatkih je v spopadih z varnostnimi organi umrlo najmanj 45 ljudi, protestniki pa so ponekod zažgali vladna poslopja. Iranske oblasti so se na zaostrovanje razmer odzvale z močnim zatiranjem in popolno prekinitvijo dostopa do spleta po vsej državi, da bi preprečile organizacijo novih shodov in širjenje posnetkov nasilja v svet. Nemiri, ki so zajeli številna mesta, predstavljajo enega največjih izzivov za iransko oblast v zadnjih letih. Protestniki izražajo odkrito nezadovoljstvo s klerikalnim sistemom, medtem ko varnostne sile uporabljajo vedno bolj brutalne metode za vzpostavitev reda. Kljub naraščajočemu številu žrtev in represiji se protesti še niso umirili, temveč so se v zadnjih dneh le še razširili. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj blokada komunikacij onemogoča natančno preverjanje informacij s terena. Poročila o gorečih poslopjih in uličnih spopadih kažejo na globoko politično in socialno krizo v državi, ki bi lahko imela širše posledice za stabilnost v celotni regiji Bližnjega vzhoda.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so potekali najobsežnejši protivladni protesti v zadnjih letih, s katerimi so nasprotniki klerikalne oblasti izrazili močno nasprotovanje trenutnemu režimu. Demonstranti so preplavili ulice prestolnice, večjih mest in manjših krajev, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej 9. januarja kljub naraščajočemu pritisku ostal neomajen. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z blokado spleta, da bi preprečile širjenje posnetkov in koordinacijo shodov. Združeno kraljestvo je zaradi zaostrovanja razmer pozvalo k prehodu na pravično in demokratično vlado v Iranu. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj protesti predstavljajo neposreden izziv stabilnosti islamske republike. Po poročanju tujih medijev so bili protesti v Teheranu in okolici izjemno množični, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se kljub grožnjam varnostnih sil še naprej zbira na ulicah. Dogajanje je neposredno povezano s stopnjevanjem napetosti v začetku januarja, ko so varnostne sile na nemire odgovorile z uporabo sile. Kljub poročilom o smrtnih žrtvah in številnih aretacijah se protestno gibanje ni umirilo, temveč se je razširilo na skoraj 30 mest po vsej državi. Režim vztraja pri represivnih ukrepih, kar še dodatno podpihuje zahteve po korenitih političnih spremembah v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost dolgoročnega ameriškega nadzora nad Venezuelo in njenimi prihodki od nafte. Srečal se je z vodilnimi naftnimi podjetji, čeprav nekatera podjetja iz shale industrije niso bila zadovoljna z njegovimi načrti za znižanje cen surove nafte z venezuelsko nafto. Medtem je skupina, ki jo financira George Soros, kritizirala Trumpovo ravnanje z venezuelskim predsednikom Madurom.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iranske oblasti so v luči razširjenih protivladnih protestov, ki so zajeli državo, drastično omejile dostop do svetovnega spleta. Po podatkih neodvisnih opazovalcev se je spletni promet v državi zmanjšal za približno 35 odstotkov, kar naj bi bil nameren ukrep Teherana za preprečevanje koordinacije med protestniki in omejevanje širjenja informacij o dogajanju na terenu. Poleg tehničnih omejitev so varnostne sile izvedle tudi številne aretacije udeležencev shodov. Prekinitev komunikacijskih poti močno otežuje delo novinarjem in aktivistom, ki skušajo poročati o razmerah v državi. Državni organi so ukrepe utemeljili z zagotavljanjem nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in svobode govora. Protesti, ki so se začeli kot odziv na nezadovoljstvo z režimom, se kljub represivnim ukrepom in okrepljeni prisotnosti policije na ulicah Teherana in drugih večjih mest nadaljujejo.