Ameriški urad za nadzor tujih sredstev (OFAC) je sprejel odločitev o podaljšanju licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS), ki bo po novem veljala do 23. januarja. Srbski finančni minister Siniša Mali je poudaril, da so te novice neposreden rezultat intenzivnih diplomatskih prizadevanj in pogovorov predsednika države Aleksandra Vučića z uradniki v Washingtonu. Odločitev ameriških oblasti je ključna za stabilnost srbskega energetskega sektorja, saj omogoča nemoteno poslovanje podjetja v obdobju mednarodnih sankcij. Podaljšanje licence predstavlja pomemben diplomatski uspeh za srbsko vlado, ki si prizadeva za zagotavljanje energetske varnosti v kompleksnih geopolitičnih razmerah. Po navedbah ministra Malija in premierja Miloša Vučevića ta poteza potrjuje strateško težo dialoga z ameriškimi institucijami. Srbski uradniki so izpostavili, da bi prekinitev licence lahko povzročila resne motnje na trgu naftnih derivatov, zato je odločitev OFAC-a sprejeta z velikim olajšanjem.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ukrajino Steve Witkoff je z voditelji držav članic Evropske unije in predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljal o prihodnjih varnostnih jamstvih za Kijev. Osrednji cilj pogovorov, ki so potekali ob koncu leta, je bil oblikovanje mehanizmov, ki bi preprečili ponovni izbruh sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja ali mirovnem sporazumu. Witkoff je poudaril, da je za stabilnost regije ključno zagotoviti trdne zaveze, ki bodo Ukrajini omogočile dolgoročno varnostno predvidljivost. Diplomatska prizadevanja ameriške strani odražajo pripravo na novo fazo pogajanj, v kateri bo vprašanje varnostne arhitekture v Vzhodni Evropi igralo osrednjo vlogo. Evropski partnerji so v pogovorih izpostavili potrebo po usklajenem delovanju med Washingtonom in Brusljem, medtem ko ukrajinska stran vztraja pri konkretnih in zavezujočih jamstvih, ki bi preprečila morebitno novo rusko agresijo v prihodnosti. Witkoffove izjave nakazujejo na intenziviranje dialoga med ključnimi zavezniki še pred uradno menjavo oblasti v Beli hiši.

Luksemburški poslanec v Evropskem parlamentu Fernand Kartheiser je opozoril, da bi lahko ukrajinski napadi na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod povzročili resne ozemeljske in politične posledice za Kijev. Po njegovih navedbah tovrstne vojaške operacije ukrajinskih oboroženih sil ne oslabijo le trenutnih pogajalskih izhodišč Ukrajine, temveč lahko sprožijo povračilne ukrepe, ki bi vodili v izgubo dodatnih ozemelj. Kartheiser je poudaril, da imajo takšni napadi strateški in ne le simbolni pomen za prihodnost konflikta. Evropski poslanec meni, da takšna dejanja vplivajo tudi na odnos z zahodnimi partnerji in na zmožnost države, da ohrani stabilen dialog o prihodnji pomoči in diplomatskih rešitvah. Po njegovem mnenju bi se lahko Ukrajina zaradi teh potez spopadala s poslabšanjem svoje vloge v morebitnih mirovnih pogajanjih, hkrati pa bi se povečalo tveganje za dodatno stopnjevanje napetosti na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko se intenzivnost spopadov in napadov na strateško infrastrukturo na obeh straneh povečuje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Združene države Amerike in Izrael sta dosegli dogovor o dvomesečnem časovnem okviru, v katerem se mora palestinsko gibanje Hamas popolnoma razorožiti. Dogovor sta po navedbah diplomatskih virov v ponedeljek na Floridi uskladila ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta poteza predstavlja ključno fazo v izvajanju mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in hkrati postavlja strog ultimat palestinski strani. Časovni načrt prihaja v obdobju izjemno napetih razmer na terenu, kjer so se v preteklih mesecih kljub deklariranim prekinitvam ognja vrstili kršitve in vojaški incidenti. Izrael vztraja, da je popolna razorožitev Hamasa in drugih militantnih skupin nujen pogoj za dolgoročno stabilnost in prihodnje upravljanje območja Gaze. Hamas je v preteklosti že zavrnil pozive k popolni predaji orožja, namesto tega pa ponujal le zamrznitev oboroževanja ali skladiščenje orožja pod mednarodnim nadzorom, kar pa za izraelsko stran ostaja nesprejemljivo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med februarskimi pogajanji z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom uporabil neobičajno diplomatsko prispodobo. Po poročanju časnika New York Times je Rubio v pogovoru citiral Vita Corleoneja, kultni lik iz filma Boter. Dogodek, ki naj bi po navedbah virov sprostil napeto ozračje med diplomatoma, se je zgodil v okviru prizadevanj za razrešitev mednarodnih sporov. Čeprav so pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije običajno zaznamovani s strogo formalnostjo, je Rubiova izbira filmskega citata v medijih in diplomatskih krogih vzbudila precej pozornosti. Sergej Lavrov se je na citat odzval z nasmehom, kar nakazuje na redek trenutek neformalnosti v sicer zaostrenih odnosih med velesilama. Podrobnosti o tem, kateri specifičen citat je Rubio uporabil, mediji niso razkrili, vendar poročila poudarjajo pomen tega dejanja za trenutno diplomatsko dinamiko.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih navedbah prikazuje uničenje brezpilotnega letalnika med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je incident označila za načrtovano teroristično dejanje in neposreden napad na voditelja države, ob tem pa napovedala zaostritev stališč v prihodnjih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran trdi, da gre za provokacijo, ki zahteva odločen povračilni odziv. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnico. Po njegovih besedah so trditve Kremlja namenjene spodkopavanju diplomatskih prizadevanj in iskanju izgovorov za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Incident se dogaja v času povečanih napetosti, ko se obe strani spopadata z obtožbami o zračnih napadih na kritično infrastrukturo in strateške objekte. Napad na rezidenco, če bi bil potrjen, bi predstavljal pomemben premik v taktiki ukrajinskih sil, vendar neodvisni viri informacij o vpletenosti Kijeva še niso potrdili.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med nedavnimi pogajanji z rusko delegacijo v Rijadu, ki jo je vodil zunanji minister Sergej Lavrov, uporabil citat iz kultnega filma Boter (The Godfather). Po poročanju časnika New York Times je Rubio s citiranjem Vita Corleoneja poskušal sprostiti napeto ozračje med srečanjem visokih predstavnikov Združenih držav Amerike in Rusije. Dogodek v Savdski Arabiji predstavlja redek primer uporabe popularne kulture v visoki diplomaciji med državam z zaostrenimi odnosi. Rubio naj bi z imitacijo filmskega lika želel vzpostaviti neformalno komunikacijsko pot s Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi spopadata s številnimi geopolitičnimi nesoglasji. Ruska stran podrobnosti o odzivu na nenavadno diplomatsko potezo uradno ni komentirala, mediji pa dogodek izpostavljajo kot poskus vzpostavitve osebnega stika med pogajalci.

Kamboške oblasti so v sredo, 31. decembra 2025, na prostost sprejele 18 vojakov, ki jih je po večmesečnem mejnem sporu zadrževala Tajska. Kamboški premier Hun Manet je ob vrnitvi vojakov poudaril, da vlada nikoli ni pozabila na svoje državljane, ki so bili v ujetništvu natanko 155 dni od njihove aretacije 29. julija 2025. Osvoboditev je bila rezultat intenzivnih pogajanj in diplomatskih prizadevanj, ki so vključevala tudi mednarodno skupnost, vključno z Evropsko unijo, katere veleposlanik v Kambodži je izpustitev označil za pomemben korak k izboljšanju regionalnih odnosov. Vrnitev vojakov je v Phnom Penhu sprožila val navdušenja, saj so se na ulicah zbrale množice ljudi, ki so vojake pozdravile ob njihovem prihodu s helikopterji. Zdravstveno osebje v provinci Preah Vihear je vojakom nemudoma nudilo ustrezno oskrbo, kamboški minister za zdravje Chheang Ra pa je pohvalil njihovo hrabrost. Vzporedno z diplomatskimi uspehi so poročali tudi o vračanju več kot 1200 vojnih beguncev na svoje domove, kar nakazuje na morebitno stabilizacijo razmer na mejnih območjih, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili incidenti.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila več telefonskih pogovorov, v katerih sta konstruktivno razpravljala o situaciji v Ukrajini. Trump je Putina obvestil, da ZDA Ukrajini niso dobavile raket Tomahawk. Politični analitik je izrazil mnenje, da srečanje med Putinom, Trumpom in Zelenskim ni nemogoče, vprašanje pa je, ali bi imeli o čem razpravljati.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina v noči na 29. december izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah Lavrova je v napadu sodelovalo 91 dronov dolgega dosega, ki pa naj bi jih ruska zračna obramba vse sestrelila. Moskva poroča, da v incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode, vendar je Lavrov že napovedal, da so tarče in čas povračilnih ukrepov že določeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vpletenost Kijeva v napad zanikal. Dogodek je sprožil ostre odzive v ruskem političnem vrhu. Poslanec državne dume Andrej Kolesnik je napovedal, da bo Rusija v vsakem primeru odgovorila z masovnim raketnim napadom na ukrajinsko ozemlje. Tuji mediji, vključno z agencijo Reuters, poročajo, da bi ta dogodek lahko bistveno spremenil pogajalska izhodišča Kremlja v morebitnih mirovnih pogovorih. Gre za enega najobsežnejših poskusov napada na objekte, neposredno povezane z ruskim predsednikom, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in zmanjšuje možnosti za skorajšnje premirje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila triurni pogovor o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju sporočil, da je usklajenih že približno 95 odstotkov mirovnega načrta v 20 točkah, ki predvideva zamrznitev fronte in dolgoročna varnostna jamstva. Zelenski je poudaril, da je prejel potrditev močnih varnostnih jamstev za obdobje 15 let ter obljubo o obsežnem gospodarskem paketu za povojno obnovo države, ki bi ga moral podpreti tudi ameriški kongres. Kljub optimizmu voditeljev ostajata status Donbasa in vprašanje umika ruskih sil ključni točki razhajanj. Medtem ko Kijev vztraja pri trajni varnosti, je Kremelj prek tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova sporočil, da so pogajanja blizu konca, vendar ponovil zahtevo po umiku ukrajinskih sil z zasedenih območij. Trump je Zelenskemu obljubil zaščito, ki bi bila primerljiva z najvišjimi standardi zavezništva, hkrati pa je ruskega predsednika Putina obvestil o dogajanju, kar kaže na intenzivno diplomacijo med Washingtonom, Kijevom in Moskvo.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se pogovarjala o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Putin naj bi Trumpa obvestil o napadu, Trump pa naj bi bil ogorčen. Ukrajinski veleposlanik Petro Bešta je izjavil, da bosta naslednji korak naredila Trump in Putin. Rusija je sprejela zakonodajo, ki ji omogoča, da ne upošteva sodb v kazenskih postopkih, ki jih proti njej vodijo tuje institucije.

Po poročanju ameriškega Politica imajo evropski uradniki nizka pričakovanja glede srečanj med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim. Zelenski je izrazil, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in da ne zaupa Vladimirju Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. Razprava med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom Vanceom pa naj bi bila uvrščena med ključne dogodke svetovne politike. Trump naj bi obžaloval smrt Američanov v Ukrajini in bi lahko umaknil ameriške plačance iz države.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.