Venezuelska začasna predsednica je odločno zavrnila trditve o vplivu zunanjih dejavnikov na vodenje države in poudarila, da nobena tuja sila ne vlada Venezueli. Izjava predstavlja neposreden odziv na zahteve in dejanja administracije nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki si je prizadevala za vzpostavitev nadzora nad to južnoameriško državo. Oblasti v Caracasu so po ameriškem posredovanju sporočile, da lokalna vlada ohranja polno suverenost in avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Kljub pritiskom iz tujine začasna predsednica vztraja, da v državi ne vlada noben zunanji akter, s čimer želi utrditi legitimnost trenutne oblasti v očeh domače in mednarodne javnosti. Situacija ostaja napeta, saj se država spopada z diplomatskimi pritiski in vprašanji o prihodnji politični usmeritvi pod novim vodstvom.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nilsen je pozval administracijo Združenih držav Amerike, naj spoštuje dialog prek uveljavljenih diplomatskih in političkih kanalov ter forumov, ki temeljijo na veljavnih mednarodnih sporazumih. Nilsen je v odzivu na dejanja Washingtona poudaril, da mora vsakršna komunikacija upoštevati dejstvo, da je status Grenlanda trdno utemeljen v mednarodnem pravu. Premier je izpostavil, da so Grenlandijo v njenih prizadevanjih za ohranitev avtonomnega statusa podprle ključne evropske države. Po njegovih besedah je nujno, da se ameriška stran vzdrži neposrednih posegov, ki bi zaobšli uradne poti sodelovanja med Grenlandijo, Dansko in mednarodno skupnostjo. Poziv prihaja v času ponovnega zanimanja ZDA za strateški položaj in vire največjega otoka na svetu.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Libanonski strokovnjak za Bližnji vzhod in Kavkaz, Jusef Derderjan, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti Armenije pod vodstvom premierja Nikola Pašinjana. Po njegovem mnenju Pašinjan izvaja fašistično politiko, ki bi lahko ogrozila samo obstoj države. Derderjan je poudaril, da je Pašinjan na oblast prišel preko "obarvane revolucije".

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Analitik Senad Pećanin je izpostavil, da sta Črna Gora in Bosna in Hercegovina izgubili državni suverenost, pri čemer naj bi bili Črnogorci in Bošnjaki diskriminirani. Opozoril je, da so vladajoče državljanske stranke, DPS v Črni Gori in SDP v BiH, popolnoma nesposobne obvladati grožnje razkroja držav, za katere se borijo. Pećanin je omenil deset podobnosti med državama, pri čemer naj bi bili deli 'srbskega sveta'.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje voditeljev držav podpornic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih, ki bo potekalo 6. januarja v Parizu. Glavni namen vrha je uskladitev nadaljnje pomoči državi, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Zelenski je ob tem poudaril nujnost mednarodne enotnosti pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore Kijevu. V svojem novoletnem nagovoru je Zelenski narodu in svetovni javnosti sporočil, da si Ukrajina močno želi končanja vojne, vendar ne na račun svoje državnosti ali ozemlja. Izpostavil je, da Kijev stremi k pravičnemu miru, ki bo vključeval spoštovanje ukrajinske suverenosti. Njegove besede so odraz prizadevanj za stabilizacijo razmer, potem ko je v preteklosti že omenil, da je osnutek mirovnega dogovora v veliki meri usklajen, a ostajajo ključna vprašanja še odprta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil ameriški vojaški poseg v Venezueli in dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje". Po njegovih besedah napad predstavlja resno kršitev venezuelske suverenosti in nevarno precedenčno dejanje za mednarodno skupnost. Lula je v uradni izjavi poudaril, da takšne oblike vojaškega posredovanja neposredno kršijo mednarodno pravo in ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Odziv Brazilije prihaja po tem, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vojaške operacije proti sosednji državi, kar je sprožilo val diplomatskih odzivov v Latinski Ameriki. Brazilski voditelj, ki je predhodno ponujal posredovanje med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na nesprejemljivost ogrožanja državne integritete s strani tujih velesil. Pozivi k diplomatski rešitvi spora so bili po poročanju lokalnih medijev prezrti, kar je privedlo do stopnjevanja napetosti, ki bi lahko trajno spremenilo geopolitično sliko v Južni Ameriki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.