Ameriški predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije in lanskoletno dobitnico Nobelove nagrade za mir Marío Corino Machado. Po približno dveurnem srečanju, ki ga je Machadova opisala kot odlično, je javnosti sporočila, da je Trumpu predala svojo medaljo Nobelove nagrade. Simbolna gesta je sledila njenim prejšnjim napovedim o delitvi priznanja, čeprav je Nobelov odbor predhodno jasno opozoril, da nagrada uradno ni prenosljiva na druge osebe. Kljub osebnemu srečanju in simbolni predaji nagrade pa ameriški predsednik ni spremenil svojega stališča glede politične prihodnosti Venezuele. Trump še naprej podpira začasno predsednico Delcy Rodríguez, saj v njej vidi ključ do stabilnosti v državi, zagotavljanja nemotene oskrbe z nafto in učinkovitejšega nadzora nad migracijskimi tokovi. Machadova ob tem ni želela podati podrobnejših informacij o tem, ali je Trump darilo uradno sprejel, poudarila pa je pomen njunega prvega osebnega srečanja. Dogodek odraža zapleteno dinamiko med Združenimi državami Amerike in venezuelsko opozicijo, kjer se osebne geste priznanja prepletajo s pragmatičnimi interesi ameriške zunanje politike. Medtem ko Trump že dlje časa javno izraža prepričanje, da bi si sam zaslužil Nobelovo nagrado za mir, dejanje Machadove služi kot poskus krepitve zavezništva, čeprav Bela hiša v Venezueli trenutno stavi na drugačne politične akterje.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ponovno potrdil, da je rešitev dveh držav edina verodostojna pot do pravičnega in trajnega miru med Izraelci in Palestinci. Skupina A3+ (Alžirija, Mozambik, Sierra Leone in Gvajana) je mednarodno skupnost pozvala k ustavitvi ponavljajočih se izraelskih kršitev proti Siriji. Vodja laburistične stranke Keir Starmer je napovedal nujno srečanje kabineta glede Gaze, da bi določil pot do miru, pri čemer se sooča z naraščajočimi pozivi k takojšnjemu priznanju palestinske državnosti.

Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je bil toplo sprejet v Indoneziji, kjer se je srečal z indonezijskim obrambnim ministrom Prabowom Subiantom. Srečanje v predsedniški palači je potekalo v prijateljskem vzdušju, oba politika pa sta pozdravila medije. Po uradnem sprejemu sta Prabowo in Anwar imela sproščeno večerjo v Kertanegari, kjer sta se pogovarjala in smejala, kar kaže na tesne odnose med državama.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Jomart Tokajev, je prispel na uradni obisk v Turčijo, kjer ga je na mednarodnem letališču Esenboğa v Ankari pričakal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Ob prihodu so kazahstanskega voditelja pozdravili s častno gardo in izobešenimi državnimi zastavami obeh držav. Predsednika sta imela na letališču kratek pogovor.

Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v sredo zjutraj odpotoval v Kooperativno republiko Gvajano, da bi se udeležil ustanovnega dogodka Globalne zveze za biotsko raznovrstnost. Abinader je odšel ob 7:29 zjutraj iz letalske baze San Isidro. Po udeležbi na dogodku se bo vrnil še isti dan popoldne.

Predsednik Združenih arabskih emiratov, šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan, je prvič uradno obiskal Madžarsko. Na letališču ga je sprejel obrambni minister Kristóf Szalay-Bobrovniczky, kasneje pa ga je v svoji pisarni sprejel tudi madžarski premier Viktor Orbán. Obisk potrjuje krepitev odnosov med državama.

Predsednik Ilham Alijev je 18. julija obiskal vas Xanyurdu v Khožaliju, kjer se je srečal s prebivalci, ki so se preselili v vas. Med obiskom je predsednik obiskal domova Rasima Javadova in Kerema Abbasova. Predhodno je predsednik Alijev že pregledal obnovitvena dela v vasi Tezebina v Khožaliju.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je bil po več kot štirih letih na uradnem obisku v Splitu. Spremljali so ga številni ministri in sodelavci, zaposleni v Banovini pa so ga pozdravili s ploskanjem. Med prisotnimi ministri so bili Nina Obuljen Koržinek, Tonči Glavina, Oleg Butković in Radovan Fuchs.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je med uradnim obiskom v Gruziji srečal tudi z gruzijskim premierjem Iraklijem Kobahidzejem. Poleg tega je gruzijski predsednik poudaril, da so prijateljski odnosi in tesno sodelovanje med Azerbajdžanom in Gruzijo zgledni, saj temeljijo na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, enakosti in upoštevanju nacionalnih interesov.

Javier Alonso, minister za varnost province Buenos Aires, je kritiziral varnostne ukrepe med obiskom predsednika Javierja Mileija v Lomas de Zamora. Alonso je dejal, da predsednika niso dovolj zaščitili in da se je Milei srečal s težavami na terenu, organizacija dogodka pa je bila po njegovem mnenju 'norost'.

Predsednik Ersin Tatar se je srečal z britanskim državnim ministrom za Evropo, Stephenom Doughtyjem. Srečanje med predsednikom Tatarjem in ministrom Doughtyjem je potekalo v okviru njunih diplomatskih aktivnosti.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Predsednik deželne vlade Sicilije, Renato Schifani, je obiskal novo napravo za razsoljevanje v Portu Empedocle. Med obiskom je poudaril pomen tovrstnih infrastruktur za zagotavljanje preskrbe z vodo na območju, ki se sooča s pomanjkanjem vode. Projekt velja za ključen v boju proti suši in za zagotavljanje trajnostne oskrbe s pitno vodo.

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v Salzburgu sprejel romunskega predsednika Nicușorja Dăna na dvodnevnem državnem obisku. Oba predsednika sta poudarila pomen novega sodelovanja po nedavnem vets v Schengen, izrazila soglasje glede podpore Ukrajini in omenila potencial gospodarskih odnosov med državama. Dăn, ki je na oblast prišel po turbulentnem volilnem obdobju, velja za proevropskega politika.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Po pogovorih s predsednikom Putinom je madžarski premier Viktor Orban obiskal moskovsko restavracijo "Živago", kjer je naročil tradicionalne ruske jedi. Račun za njegov obrok je znašal 4460 rubljev.