Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti brazilskemu sodniku, ki nadzira sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro je obtožen načrtovanja državnega udara, sankcije pa so usmerjene proti sodniku, ki obravnava ta odmeven primer.

Analitica.com in Elnacional.com poročata o obletnici domnevnega državnega udara, ki naj bi ga pred enim letom izvedla stranka PSUV pod vodstvom Nicolása Madura proti suverenosti ljudstva v Venezueli. Oba medija navajata, da je diktatura s predrzno aroganco poskušala proslaviti svoje "zločin", s ponovitvijo "prevare" v nedeljo, 27. marca.

Ameriški predsednik Donald Trump se je za vojaško operacijo in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura odločil po tem, ko so ga v to dejanje spodbudili posnetki Madura med plesom. Kot poročata ameriška medija New York Post in The New York Times, naj bi bili prav ti javni nastopi venezuelskega voditelja tisti dogodek, ki je v Beli hiši sprožil končno odločitev za izvedbo invazije. Ameriški uradniki so plesanje označili za provokacijo, ki je služila kot zadnji povod za ukaz o prijetju. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote ameriške vojske, se je osredotočila na neposredno odstranitev Madura z oblasti, potem ko so Združene države Amerike dlje časa stopnjevale pritiske na njegov režim. Viri blizu ameriške administracije navajajo, da je bila odločitev sprejeta hitro in s ciljem preprečiti nadaljnje utrjevanje Madurove moči. Po poročanju medijev naj bi ameriška stran to dejanje interpretirala kot nujno za vzpostavitev nove politične realnosti v regiji.

Srbska premierka Ana Brnabić je izjavila, da naj bi vsi člani teroristične skupine Dinka Gruhonjića, ki so osumljeni načrtovanja državnega udara in so pobegnili iz Srbije, želeli nadaljevati študij v Zagrebu. Mila Pajić pa naj bi imela drugačne načrte.

Venezuelska prestolnica Caracas in preostali deli države so po poročanju tujih tiskovnih agencij vstopili v obdobje velike negotovosti, potem ko so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji zajele in odstranile dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih podatkih, ki jih navajajo viri pri New York Timesu, je število smrtnih žrtev ameriške invazije naraslo na 80, med katerimi so tako civilisti kot pripadniki varnostnih sil. Oblasti opozarjajo, da bi končno število žrtev lahko še naraslo, saj se razmere na terenu po sobotnih eksplozijah v prestolnici še niso povsem umirile. Prebivalci Venezuele se v pričakovanju prihodnjih dogodkov zadržujejo v svojih domovih, ulice prestolnice pa ostajajo nenavadno tihe. Operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je sledila obtožbam o narkoterorizmu in po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva vključevala tudi Madurovo družino. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno, so lokalne oblasti v Caracasu že pred tem obtožile Washington zračnih napadov na civilne cilje. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških vaj ameriške vojske v bližini venezuelskih meja.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura napovedal neomejeno vojaško prisotnost Združenih držav Amerike v Venezueli. Trump je trenutno dogajanje primerjal s preteklimi vojaškimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo ugibanja o prihodnji obliki upravljanja te južnoameriške države. Poleg Venezuele je predsednik Trump svojo pozornost usmeril tudi proti Kolumbiji, Kubi in Iranu, kjer ne izključuje možnosti prihodnjih intervencij. Posebno pozornost je vzbudila Trumpova ponovna izjava o strateškem pomenu Grenlandije. V pogovoru za revijo The Atlantic je poudaril, da Združene države Grenlandijo »nujno potrebujejo«, kar nakazuje na oživitev njegovih preteklih teženj po nakupu ali nadzoru nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Trumpovo ravnanje, ki se po mnenju kritikov vse bolj oddaljuje od norm mednarodnega prava, povzroča negotovost glede stabilnosti v latinskoameriški regiji in prihodnjih geopolitičnih premikov na Arktiki.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force prijeli predsednika Nicolása Madura in ga odpeljali iz države. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje strateških vojaških ciljev, s čimer so ameriške sile pripravile teren za kopensko posredovanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa namerava Maduru, ki ga označujejo za brutalnega diktatorja, soditi pred ameriškim sodiščem. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in neposreden vojaški poseg supervelmoči v regiji. Kljub uspešni izvedbi aretacije so se v ZDA pojavili kritični glasovi. Demokratski senator in nekdanji astronavt Mark Kelly, veteran operacije Puščavski vihar, je opozoril, da odstavitev voditelja še ne zagotavlja vzpostavitve demokracije ali večje varnosti za ameriške državljane. Kelly je poudaril, da bi se morala država poučiti iz izkušenj iraške vojne, kjer vojaška zmaga ni prinesla dolgoročne stabilnosti. Operacija je sprožila burne razprave o vlogi ZDA kot svetovnega policista in o morebitnih dolgoročnih posledicah za stabilnost Južne Amerike.

Vlade Španije, Brazila, Mehike, Čila, Kolumbije in Urugvaja so v skupni izjavi ostro obsodile nedavne vojaške akcije Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Diplomatski blok je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki vključujejo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar označujejo za težko kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Podpisnice izjave so opozorile tudi na poskuse tretjih strani, da bi si prisvojile naravne vire Venezuele. Države so poudarile, da kakršni koli poskusi državnega nadzora ali upravljanja s tujimi viri ogrožajo regionalno stabilnost. Skupina držav, ki vključuje ključne latinskoameriške akterje in članico Evropske unije, poziva k spoštovanju suverenosti in mirnemu reševanju krize brez zunanjega vojaškega vmešavanja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, v posebni operaciji ameriške vojske zajet v Caracasu in prepeljan v Združene države Amerike. Skupaj s soprogo Cilio Flores so ga ameriške sile exfiltrirale v New York, kjer bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika v Brooklynu. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje narkoterorizma, uvoza kokaina v ZDA in zločinov proti človečnosti. Bela hiša je ob dogodku objavila videoposnetek nekdanjega predsednika v prostorih agencije DEA, pred tem pa je Donald Trump delil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive. Zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Kolumbijo, so dejanje obsodili kot kršitev mednarodnega prava. Zunanji minister ZDA Marco Rubio je poudaril, da operacija ne predstavlja invazije, temveč kazenski pregon. Poleg obtožb o kriminalnih dejavnostih je ameriški predsednik Trump že napovedal namero o ponovnem odprtju venezuelskega trga za ameriška naftna podjetja, ki bi izkoriščala obsežne zaloge surove nafte v državi. Varnostni svet Združenih narodov se bo na zahtevo Caracasa sestal v ponedeljek.

Venezuelska vojska je za začasno predsednico države priznala Delcy Rodríguez, potem ko so ameriške posebne enote v operaciji z nazivom 'Absolute Resolve' (Popolna odločnost) zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura že prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z mamilimi. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je dejal, da vojska ostaja zvesta bolivarski vladi, in je razglasil stanje polne operativne pripravljenosti za obrambo pred 'imperialistično agresijo'. Operacija je bila po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa plod večmesečnih priprav, ki so vključevale infiltracijo agentov Cia v Venezuelo in gradnjo replik predsedniških rezidenc za namene urjenja. Sin zajetega voditelja, Nicolás Maduro Guerra, je v zvočnem posnetku pozval privržence k mobilizaciji in zatrdil, da družina ostaja neomajna. Medtem ko se v Venezueli stopnjujejo napetosti, so se v mednarodni skupnosti že začeli pogovori o mirni tranziciji oblasti; italijanska premierka Giorgia Meloni se je o prihodnosti države že pogovarjala z opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado.

Venezuelski zunanji minister je v uradni izjavi poudaril, da Nicolás Maduro ostaja legitimni predsednik države, kljub poročilom o njegovem izginotju oziroma domnevni ugrabitvi s strani sil Združenih držav Amerike. Po besedah ministra državne institucije še naprej delujejo nemoteno, vlada pa vztraja pri kontinuiteti Madurove oblasti. Izjava prihaja v času globoke politične negotovosti, ko so se v javnosti pojavila vprašanja o prihodnosti venezuelske suverenosti in politične stabilnosti. Napetosti v državi so se stopnjevale po tem, ko so začele krožiti informacije o vojaški operaciji ZDA, uperjeni proti predsedniku in njegovi soprogi. Venezuelski državni vrh si prizadeva ohraniti nadzor nad situacijo, medtem ko opozicija in mednarodna skupnost pozorno spremljata dogajanje v Caracasu. Uradne oblasti v Venezueli vsakršne poskuse zamenjave oblasti označujejo za nelegitimne in pozivajo k spoštovanju ustavnega reda države.

Španci so protestirali pred ameriškim veleposlaništvom v Madridu proti »imperialistični agresiji« po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ameriški zunanji minister Rubio je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z venezuelsko vlado, če bo ta sprejemala »prave odločitve«, s čimer je poudaril, da Venezuela ni Irak ali Libija in da ZDA ne posegajo v notranje zadeve drugih držav, temveč ščitijo svoje interese. Marco Rubio je bil imenovan za »podkralja Venezuele« v Trumpovem načrtu.

V Venezueli se je po nenadni odstavitvi in prijetju Nicolása Madura, ki je državi vladal zadnjih 12 let, začelo obdobje globoke politične negotovosti. Ulice prestolnice Caracas in drugih večjih mest so po poročanju tujih medijev nenavadno mirne, saj prebivalci v pričakovanju prihodnjih dogodkov ostajajo doma. Javnost preveva tesnoba glede politične smeri, ki jo bo država ubrala po koncu dolgoletne Madurove vladavine. Prehod v novo obdobje spremlja splošna previdnost prebivalstva, saj še ni jasno, katere politične sile bodo prevzele nadzor nad državnimi institucijami. Čeprav so razmere na ulicah trenutno stabilne, odsotnost jasnih informacij o nasledstvu in prihodnji ureditvi povzroča nemir med državljani, ki so leta preživeli v gospodarski in politični krizi pod vodstvom odstavljenega predsednika.

Venezuelski minister obrambe, Vladimir Padrino Lopez, je v televizijskem nagovoru obtožil ameriške vojake, da so med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene Silie Flores pobili večino njune osebne straže in naključne civiliste.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, izrazile pripravljenost na sodelovanje s preostalim vodstvom države. Začasno vodenje Venezuele je prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se je s predstavniki Washingtona že začela pogajati o politični tranziciji. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem sporočil, da bodo ZDA državo usmerjale proti stabilizaciji, hkrati pa je novi voditeljici postavil ultimat, naj stori "pravo stvar", sicer bodo posledice zanjo hujše kot za Madura. Operacija ameriške vojske in poznejši prevzem oblasti s strani Rodríguezove predstavljata vrhunec večmesečnih napetosti, ki so jih zaznamovale tajne operacije Cie, gospodarske sankcije in vojaška prisotnost ob venezuelskih obalah. Medtem ko se del venezuelske opozicije pod vodstvom Maríe Corine Machado počuti zapostavljenega, se zdi, da je Washington trenutno osredotočen na pragmatične dogovore s tistimi predstavniki nekdanjega režima, ki so pripravljeni na dialog. Razmere v državi ostajajo negotove, saj prehod v novo politično ureditev poteka pod neposrednim nadzorom in pritiski ameriške administracije.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je sporočil, da je bil med sobotno obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike ubit večji del varnostne ekipe predsednika Nicolasa Madura. Do spopadov je prišlo med nočno operacijo, v kateri so ameriške sile vdrle v državo z namenom prijetja ključnih predstavnikov venezuelskega režima. Padrino je dogodek označil za neposredno tujo agresijo, medtem ko razmere v državi ostajajo izjemno napete. Operacija, ki je vključevala zračne napade in kopensko posredovanje posebnih enot, se je končala z zajetjem predsednika Madura in njegove soproge. Kljub aktivaciji vseh nacionalnih obrambnih načrtov venezuelske sile niso uspele preprečiti ameriškega prodora do ključnih vladnih objektov. Minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napade označil za delno uspešne z vidika napadalca, pri čemer so izgube v vrstah predsedniške garde po najnovejših podatkih kritične.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.